Predavanje Prešernov lik in Zajčev spomenik

Prešernov spomenik je eden od emblemov Hribarjeve Ljubljane, ki je bila zamišljena kot ena od slovanskih narodnih prestolnic. 

Postavitev spomenika Primožu Trubarju ter poznejša postavitev herm slovenskih skladateljev, obeležij pred Glasbeno matico,  in preobrazba spomenika cesarja Franca Jožefa v spomenik »cesarju slavistov« Francu Miklošiču po 1. svetovni vojni je ob še nekaj drugih spomenikih, in ob zrušitvi kipa feldmaršala Radetzkega, dala slovenski metropoli nenavadno – povsem kulturniško – spomeniško podobo, ki jo je leta 1938 opazil znani ameriški novinar William Lawrence Shirer. 

To pa ne pomeni, da postavitev in odkritje Prešernovega spomenika ni bila tudi politični dogodek. Slavje ob odkritju spomenika leta 1905 je bilo precej drugačno od tistega leta 1889, ko je bil postavljen in odkrit spomenik Valentinu Vodniku, čeprav je vse skupaj potekalo po podobnem scenariju kot v času župana Grassellija. Sprememba kaže naglo modernizacijo Slovencev, katere izraz je tudi nazorska diferenciacija. Tako tudi Wiesthalerjeva in Prijateljeva predstavitev enega in drugega pesnika nista imeli podobnega učinka. Odzivi na Prešernov spomenik so bili mnogo širši in bolj razslojeni, tudi žanrsko (vse do satirične refleksije in propagande).