četrtek, 5. junij, ob 18.00, avditorij Narodne galerije
Ena izmed pomembnih sestavin baročnega življenja so bile romarske procesije in češčenje milostnih podob. S postavljanjem novih in obujanjem srednjeveških romarskih cerkva so škofje v prvi polovici 17. stoletja utrjevali katoliško vero, pri čemer so jim pomagali plemiči konvertiti, ki so tako na zunaj kazali, da so pravi katoličani in jim ni bilo potrebno zapustiti dežele. Novogradnje so uvedle nove tipe sakralnega prostora in odločilno vplivale na nadaljnjo gradnjo, naš prostor pa spremenile v sakralno pokrajino.
Romarji so v cerkvah iskali pomoč v tuzemskih nadlogah, v njih pa so se srečevali ljudje vseh družbenih slojev. V 18. stoletju so glavno pobudo za postavitev novih cerkva prevzeli župniki, pri katerih je opazen tudi ekonomski motiv. V predavanju bodo predstavljene najbolj obiskane romarske cerkve pri nas in njihove posebnosti, spoznali pa bomo tudi najpomembnejše milostne podobe. V času strogih reform cesarja Jožefa II. so bila romanja prepovedana, zaprli so številne romarske cerkve in milostne podobe prenesli drugam. Prepovedano je bilo ustanavljati bratovščine in nove romarske cerkve ter darovanje votivnih slik. Čeprav so se tako župniki kot drugi ljudje temu upirali, pa so romarske navade počasi prenehale in marsikje utonile v pozabo.
Predava prof. dr. Metoda Kemperl.
Vstopnina: 5 EUR, Prijatelji Narodne galerije in študentje brezplačno.
Ob udeležbi na 4 predavanjih, je 5. predavanje brezplačno.
Informacije:
T: 01 24 15 418 (blagajna)
E: blagajna@ng-slo.si