1. Narišemo zgornjo ustnico v obliki nekoliko zaobljenega srčka. Pod srčkom narišemo simetrični krožnici, ki sta rahlo pod naklonom. Krožnici naj bosta debelejši na sredini, proti zunanjemu delu pa tanjši.
2. Narisane oblike so okvir za oris ustnic. Najprej narišemo linijo, ki ločuje zgornjo in spodnjo ustnico, in sicer tako, da se na sredini ukrivi navzdol, pri kotičku ustnic pa navzgor. Oblike, ki smo jih sprva narisali, nam povedo, kje so ustnice najbolj polne.
3. Zunanji obris ustnic narišemo glede na to, kakšno obliko ustnic želimo. Običajno narišemo zgornjo ustnico nekoliko tanjšo in spodnjo ustnico debelejšo. Pri senčenju smo pozorni na to, da je zgornja ustnica zaradi svojega naklona vedno rahlo temnejša.
Pri risanju ustnic v manga stilu običajno ne rišemo zunanjega obrisa ust, ampak dodamo le senco pod sredino spodnje ustnice.
1. Za osnovo nosu narišemo trikotnik, ki ima spodnjo stranico nekoliko daljšo. Nato trikotnik zrcalimo tako, da zrcaljeni trikotnik meri približno 1/3 višine večjega trikotnika.
2. V sredino obeh trikotnikov vrišemo večji krog. Na levi in desni strani vrišemo dva prekinjena kroga, ki se stikata s presečiščem večjega kroga in s stranicami trikotnika.
3. Čez sredino potegnemo ravno pokončno črto, ki predstavlja nosni greben.
4. Spodnji del velikega kroga predstavlja konico nosu. Na tem mestu s tankimi linijami ponazorimo obliko konice nosu.
5. Na spodnjem delu vrišemo nosnice, ki ležijo pod večjim krogom in nad zunanjo obliko nosnic.
6. Nosnice lahko obrobimo oblo ali pa jih naredimo tudi malo bolj oglate.
7. Glavne obrisne linije naredimo nekoliko močnejše, z linijo lahko vrišemo tudi obliko nosnega grebena. Nos deluje prepričljivejše, če ga na spodnji strani tudi osenčimo.
1. Narišite krog, ob krogu narišite navpično črto, ki nakazuje, kam naj bo glava obrnjena. Potem spodaj narišite vodoravno črto, ki določa rob brade. Rob brade naj bo od roba kroga oddaljen za največ 1/3 premera kroga.
Če rišete mlajšo osebo, naj bo brada krajša, starejši obrazi so običajno bolj podolgovati.
2. Čez sredino kroga narišite vodoravno črto, ki določa vrh oči in izrastišče nosu. Od konca črte, ki označuje dolžino brade, narišite diagonalno linijo, ob kateri boste narisali nos, usta in brado.
3. Z orisom nosnega loka pričnete nekoliko znotraj kroga, in sicer do presečišča z diagonalo, ki ste jo predhodno zarisali. Pomembno je, da se spodnji del nosu konča znotraj kroga.
4. Na sredini, med konico nosu in brade, narišite usta. Pri določanju dolžine čeljusti si za pomoč po dolžini krog razdelite na dve polovici - čeljust se nadaljuje v sprednji del vratu in se konča pred sredino kroga.
5. Tam, kjer ste krog razdelili na dva dela, vrišite oči in obrvi. Bodite pozorni, da jih ne narišete preblizu nosu. Uho narišite med konico nosu in vrhom oči. Svojemu liku narišite še poljubno pričesko.
1. Narišemo skodelico, tako da je odprtina bolje vidna, saj nam tak pogled omogoča, da bolje vidimo vsebino v notranjosti. Če bi skodelico narisali z vrha, bi videli popoln krog.
2. Na podlagi živila, ki ga želimo upodobiti v notranjosti, ustvarimo teksturo, ki bo učinkovala kot obris. Riževa zrna so majhna in obla. Da dosežemo bolj razgibano teksturo, vrstimo zunanje oblike riža v različnih smereh. Pri zunanjem obrisu pazimo, da so nekateri obrisi večji in drugi manjši.
3. Obris dopolnimo s teksturami v notranjosti. Tam, kjer bi padla senca na kepo riža, je tekstur več kot tam, kjer je kepa osvetljena. Ko rišemo posamezen obris riža, pazimo, da je med njimi dovolj prostora.
1. Ko rišemo luske, moramo biti pozorni, da jih ne rišemo na ravno mrežo, saj tako luske delujejo trdo in kot da se ne prilagajajo telesu.
2. Zato moramo prilagoditi mrežasto shemo lusk. To najlažje storimo tako, da mrežo sestavimo iz rahlo ukrivljenih linij, v razpotegnjeni obliki črke S.
3. Ko v mrežo vrisujemo luske, jih nizamo tako, da luske v zgornji vrst prekrivajo luske spodaj. Prav tako pazimo, da se držimo zaporedja in da je vsaka luska narisana pod stičiščem dveh zgornjih lusk.
1. Najprej narišemo dva palčki, ki sta na spodnjem delu prekrižani. Če želimo bolj razprto pahljačo, palčki na vrhnjem delu bolj razpremo. Na vrhu palčk, v polkrožnem loku, zarišemo črto, ki zameji papirnati del pahljače.
2. Tradicionalna japonska pahljača je sestavljena iz več paličic, ki se zložijo ena za drugo, zato je prednja vidna, zadnja pa prekrita s papirjem. Na robu pahljače, v sredini med dvema paličicama, zarišemo pregibe. Na risbi na rahlo zarišemo tudi mesta, kjer paličice prekriva papir.
3. Na zgornjem in spodnjem polkrogu pahljače narišemo pregibe. Ker so paličice na risbi izbočene, pregibe obrnemo navznoter. Vedno jih narišemo v sredino, med dve paličici. S tankimi linijami zasenčimo tisti del paličic, ki so vidni (spodnji del pahljače) in eno stran pregibov.
4. Pahljači lahko dodamo poslikavo in dodatke kot so vrvice ali čipke.