Dragi učenci, dragi dijaki, spoštovane mentorice in mentorji,
spomladi 2025 bomo trije državni muzeji odprli veliko pregledno razstavo Barok v Sloveniji, manjše razstave pa bodo pripravile tudi številne druge ustanove po vsej Sloveniji. Razstava v Narodni galeriji bo zaobjela največje mojstrovine baročne umetnosti pri nas – delom iz galerijske stalne zbirke se bodo pridružila raznovrstna umetniška dela iz številnih krajev po Sloveniji: vse od slik, kipov, grafik, risb in listin pa do uporabnih predmetov. Razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki nastaja v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, pa bo posvečena osvetlitvi živahne gradbene dejavnosti v 17. in 18. stoletju in bo predstavila najznamenitejše spomenike baročne arhitekture, baročni interjer ter se dotaknila tudi tem vsakdanjega življenja – bivanjske kulture, prometa, vojske. Poleg umetnin, maket in pohištva bodo na ogled tudi uporabni predmeti.
Ob tej priložnosti odpiramo nagradni razpis in vas toplo vabimo k sodelovanju!
Tule si razpis lahko natisnete (pdf).
Barok v Sloveniji
Obdobje zrelega baroka pomeni drugi vrhunec umetnosti na Slovenskem, saj je umetniško ustvarjanje ob naklonjenih cerkvenih in plemiških naročnikih cvetelo v stabilnem političnem okolju in ugodnih gospodarskih razmerah. Poleg domačih so tudi gostujoči italijanski umetniki sprožili in pospešili razcvet na vseh umetnostnih področjih in vplivali na razvoj domače ustvarjalnosti po številnih večjih in manjših krajih po Sloveniji.
V Ljubljani je denimo osrednje mesto zavzel beneški kipar Francesco Robba, med čigar deli je še posebno znan vodnjak, ki ga je kipar postavil pred ljubljansko mestno hišo, danes pa domuje v Narodni galeriji in ga poznamo kot Vodnjak treh kranjskih rek ali Robbov vodnjak. V slikarstvu je izstopala četverica baročnih slikarjev, ki je s svojimi deli široko zastopana v stalni zbirki Narodne galerije. Dela Valentina Metzingerja, Franca Jelovška, Fortunata Berganta in Antona Cebeja kažejo značilno versko čustvenost in zanos, dinamično kompozicijo in barvno harmonijo ter z izborom vsebine in likovnih prijemov pogosto odsevajo življenje takratnega časa. Razstava bo predstavila tudi dela pomembnega freskanta Giulia Quaglia in drugih vplivnih umetnikov, ki so pripomogli k razvoju baroka na Slovenskem. Med kiparji naj omenimo dela Veita Königerja, Jožefa Holzingerja in Jožefa Strauba, ki jih srečamo po Sloveniji, med posvetnimi motivi pa naj izpostavimo predvsem dela enigmatičnega slikarja Almanacha, Petra van Kessla in Frančiška Karla Remba, ki so s svojimi deli opremljali plemiška bivališča. Z maketami in prikazi bodo predstavljena tudi razgibana pročelja cerkva, dvorcev in mestnih palač, pozornost pa bo posvečena tudi ubranosti vseh likovnih zvrsti v celostno umetnino, katere izvrsten primer je romarska cerkev Matere božje na Sladki Gori.
Razstavljene umetnine bodo predstavljale številne svetniške legende in druge zgodbe, ki so nam lahko v navdih pri raziskovanju domačega ali bližnjega kraja. Zgodbe svetnikov govorijo o zanimivih prigodah, pogumu in težkih preizkušnjah posameznikov, lovski in žanrski prizori ter raznovrstna tihožitja pa pričajo o življenju, običajih in navadah – skratka o duhu časa 17. in 18. stoletja.
Tema razpisa
Vabimo vas, da si izberete temo, povezano z baročno kulturno dediščino, jo raziščete in svoje izsledke zberete v raziskovalni/strokovni nalogi. Priporočamo, da si izberete teme, ki so povezane z vašim ali bližnjim krajem oziroma območjem.
Želimo si, da v nalogo vključite tudi svoje mnenje in opažanja in da predstavite svoje doživljanje umetnin in pogled na izbrano področje raziskovanja. Teme lahko interpretirate z vidika današnjega časa; svetniške legende in druge upodobljene zgodbe lahko vzporejate z dandanašnjimi junaki ali sodobnimi pravljicami. Kuhinjska tihožitja, ki nam veliko povedo o nekdanjih prehranskih navadah, lahko pretehtate z vidika moderne kuhinje. Portreti spodbujajo razmislek o oblačilni kulturi in primerjavi modnih zapovedi in bontona nekoč in danes. So idealizirani upodobljenci zares imeli v omarah takšna oblačila ali so plod zahtev in domišljije naročnikov ali slikarjev? So upodobitve plemičev »retuširane« ali naslikane »brez filtra«? Je kaj drugače na slikah siromakov? Baročno arhitekturo, interjer in opremo plemiških salonov in drugih notranjih prostorov lahko primerjate s sodobno arhitekturo in udobjem dóma nekoč in danes ter raziščete poljubne vidike vsakdanjega življenja obravnavanega obdobja.
Oblika naloge
Sodelujete lahko učenci od 6. do 9. razreda osnovne šole in dijaki srednjih šol.
Vaša naloga naj sledi obliki raziskovalnih nalog ali referatov praktičnega dela izpita splošne mature pri predmetu umetnostna zgodovina/zgodovina.
Priporočamo, naj posamezna naloga vsebuje:
- naslovno stran, kjer so navedeni naslednji podatki: naslov (in podnaslov) naloge, področje, ime šole, naslov šole, ime in priimek avtorja/ev, ime in priimek mentorja/ev in morebitnega/ih somentorja/ev, kraj in datum;
- kazalo vsebine;
- povzetek, v katerem naj bo podan kratek pregled ali izvleček dela in naj ne presega 3500 znakov (s presledki vred);
- uvod, v katerem so predstavljene dosedanje raziskave in navedene najpomembnejše reference ter je opredeljen cilj naloge;
- vsebinski del/besedilo (minimalno od 5 do 7 strani oziroma od 9000 do 13.000 znakov s presledki), ki naj vsebuje tudi vaš osebni pogled na izbrano temo;
- zaključek, v katerem naj bodo podane avtorjeve ugotovitve;
- seznam literature in virov;
- slikovno gradivo oziroma prilogo.
|
|
Naloge naj ne bodo daljše od 30 tipkanih strani.
Namen razpisa je promocija baročne in kulturne dediščine nasploh, zato lahko na razpis oddate tudi (prilagojene) maturitetne referate in raziskovalne naloge, s katerimi tekmujete na regijskih in državnih tekmovanjih.
Pri izboru primerne literature in za posvet smo vam na voljo muzejski mentorji.
Oddaja naloge
Raziskovalne naloge zbiramo do vključno srede, 7. maja 2025.
Pošljite jih na e-naslov: dejavnosti@ng-slo.si ali po pošti: Narodna galerija, Puharjeva 9, 1000 Ljubljana.
Glede na področje, ki si ga boste izbrali, bodo naloge dodeljene v pregled Narodni galeriji ali Narodnemu muzeju Slovenije. Pregledala in točkovala jih bo strokovna komisija. Najboljša dela bomo nagradili in jih predstavili v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije.
O uvrstitvi vaše naloge in nadaljnjem poteku boste obveščeni najpozneje do 30. maja 2025. Poslanega gradiva ne vračamo.
Veselimo se vaših izdelkov, toplo vabljeni k sodelovanju! Čakajo vas lepe nagrade!
Za več informacij smo vam na voljo:
E: dejavnosti@ng-slo.si/ arheozabava@nms.si
T: (01) 24 15 415 / (01) 24 14 439