Umetnostni fond Narodne galerije pomeni jedro dejavnosti vseh kustosov. Zbirka obsega že več kot petnajst tisoč inventarnih številk in kronološko zaobjema čas od 13. do 20. stoletja. Zasnovana je bila z donacijami ustanovnikov Društva Narodna galerija: od leta 1918 dalje predstavitve opusov slovenskih slikarjev oziroma slikarjev, ki so delovali na področju današnje Slovenije, sistematično dopolnjujemo z nakupi, z volili in z donacijami. Kustosi skrbimo za primerno hranjenje in manipulacijo predmetov v zbirkah in depojih, za preučevanje gradiva, ki povezuje galerijski fond s širšim umetnostnim prostorom, in za predstavitve javnosti v obliki razstav, objav in predavanj. Umetnostne zbirke Narodne galerije so razdeljene na slikarski in kiparski fond, na dela na papirju in na fotografsko zbirko.
Slikarska zbirka obsega dela, slikana na platno in na leseno ali kovinsko podlago, in pastele. Njej je namenjenega tudi največ stalnega razstavnega prostora. Najstarejšo slikarsko dediščino pomenijo fragmenti fresk in obsežna zbirka kopij srednjeveškega stenskega slikarstva, svojevrstna priča stanja fresk, ki so danes mnogokje izgubljene ali vsaj slabše ohranjene. Barok 17. in 18. stoletja odslikavajo dela sprva anonimnih potujočih, zatem pa domačih slikarjev, kakor so Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant in Anton Cebej. Jedro neoklasicistične slikarske zbirke so slike iz Auerspergove palače na Dunaju, delo Franca Kavčiča, ki je kot profesor cesarske akademije ustvarjal med Dunajem in Rimom. Zbirka 19. stoletja predstavlja razvoj slikarstva na najboljši možni način: od neoklasicizma prek bidermajerskih portretov in krajine do romantično občutenih pejsažev, realizma poznega 19. stoletja in slikovitega impresionizma. Posebna dragocenost so dela realistov Janeza in Jurija Šubica, skoraj ves ohranjeni opus realista Jožefa Petkovška, pa tudi obsežni fond del Ivane Kobilca. Z zbirko impresionistov, predstavnikov prve modernistične generacije, Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Matija Jama in Mateja Sternena, segamo že v 20. stoletje. Leta 1986 je Narodna galerija prevzela skrb za Vladno umetnostno zbirko, ki obsega prek tisoč tristo umetnin. Zbirka je izredno bogata in raznolika. Njeno jedro je zasnoval ban Marko Natlačen leta 1938, ko so v banski palači slovesno predstavili pridobljene umetnine. V zbirki prevladujejo slikarska in grafična dela, obsega pa tudi kiparske stvaritve. Umetnine so hranjene v protokolarnih objektih, na ministrstvih in v vladnih uradih, del pa jih je vključenih tudi v stalno zbirko Narodne galerije. S temi deli se časovno sklene stalna zbirka Narodne galerije.
Del slikarskega fonda v zbirki obsegajo slike mojstrov drugih evropskih šol. Nastal je na podlagi večdesetletnega raziskovanja slovenske umetnostne dediščine, izbor pa je iz zbirk nekaterih nacionalnih institucij in zavodov, predvsem pa iz fonda Narodne galerije leta 1997 dozorel v stalno postavitev. Kar smo nekdaj imenovali »kabinet tujcev«, »tuji mojstri«, »evropski slikarji«, skušamo danes združiti v organsko celoto s tako imenovano zbirko slovenske umetnosti.
Dela na papirju so po pomenu razdeljena na jedro – to je na slovensko risbo in grafiko – in na raznorodno gradivo različnih evropskih šol. V prvi skupini prevladuje risba, v drugi pa je zastopana skoraj izključno grafika. Zbirka je nastajala sistematično vsaj od Jakopičevih prizadevanj dalje, saj je bilo to glavno vodilo utemeljevanja naše ustanove. Vse drugo je posledica naključnih priložnosti in ima zato naravo zbirke kuriozitet. Narodna galerija hrani pomembno zbirko risb Franca Kavčiča. Veliko vlogo pri njenem oblikovanju je odigral Fran Windischer, ki je kar petinosemdeset listov leta 1935 podaril Narodni galeriji. Med risbami najdemo tako historične kompozicijske študije, žanrske prizore in moralizirajoče motive kakor tudi študije krajin za velike formate. Jedro risb Matevža Langusa pomeni osem signiranih skicirk. Sedem od njih jih izvira iz zbirke loškega graščaka Karla Strahla, osma pa je prišla s posesti Josipa Dostala. Skicirke so dragocen dokument umetnikovega šolanja in zorenja in razkrivajo tematsko široko področje njegovih zanimanj. Dosje z več kakor štiristo risbami Janeza Šubica in z blizu sto risbami Jurija Šubica je drugi najpomembnejši del naše zbirke. Odlikuje ga motivna in tipološka širina, posebno v Jurijevem opusu, čeprav je po številu razstavljenih risb njegov delež manjši od Janezovega. Večino tega fonda je galerija zbrala pod vodstvom Ivana Zormana, precejšen del pa smo dobili z Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov LRS in iz Trpinove zapuščine. Med dragocenosti zbirke sodijo risbe Jožefa Petkovška in Antona Ažbeta, posebej pa velja poudariti zelo veliko vredno študijo Ivana Groharja za sliko Krompir in opozoriti na Jakopičev Avtoportret v oglju. Najobsežnejša sta dosjeja risb in nekaj grafik Mateja Sternena in Riharda Jakopiča, izvirata pa iz zapuščin obeh slikarjev. Med vesnani sta najbolje zastopana Hinko Smrekar in Gvidon Birolla. Prav ta skupina je gojila grafiko in risbo bolj kakor katerakoli generacija pred njo. Zbirka se tako ponaša z obsežnim dosjejem del v različnih tehnikah, ki jih je galeriji uspelo pridobiti po drugi svetovni vojni.
Kiparska zbirka Narodne galerije hrani plastike, ki s svojo kvaliteto ali kulturnozgodovinskim pomenom predstavljajo kiparsko snovanje v preteklosti na območju Slovenije. V njej so zastopane vse slogovne usmeritve in kiparske tehnike, značilne za kiparsko ustvarjanje v tem prostoru. Med materiali prevladujejo les, kamen, bron, mavec in glina. Poleg monumentalnih gotskih, baročnih in zgodnjemodernih skulptur hrani zbirka tudi drobne predmete, medalje, plakete in značke ter kopije nekaj umetnostnozgodovinsko pomembnih del, ki jih ni mogoče ločiti od njihovega stalnega nahajališča, pa tudi dele arhitekturne plastike. V zbirki so mavčni odlitki antičnega kiparstva iz Louvra, ki jih je Narodna galerija pridobila leta 1927 in so danes razdeljeni med različnimi slovenskimi kulturnimi ustanovami. Najstarejša kiparska dela segajo v romaniko, vendar je to obdobje zaradi manjše ohranjenosti v Sloveniji skromno prikazano. Prehodni zgodnjegotski slog in sorazmerno bogato ohranjeno kiparstvo pozne gotike sta v zbirki predstavljena najbolj izčrpno, tako rekoč z vsemi regionalnimi značilnostmi. Barok je zastopan s številnimi monumentalnimi deli v lesu in s kipi Jožefa Strauba, Jožefa Holzingerja, Veita Königerja, Mihaela Henrika Löhra in frančiškanske kiparske delavnice. Kiparstvo ob koncu 19. stoletja prikazujejo dela Alojza Gangla, Alojzija Repiča, Ivana Zajca in drugih predstavnikov historizma. Z modernejšimi usmeritvami pa nas bogato seznanja delovanje umetnikov, kakor so Franc Berneker, Svetoslav Peruzzi, Ivan Napotnik in Lojze Dolinar.
Zbirka fotografij je najnovejša zbirka v naši ustanovi. V dokumentaciji Narodne galerije je ohranjenih mnogo fotografij prepoznavnih slovenskih fotografov, med katerimi prevladujejo fotografi slikarji. Čeprav so ta dela izjemno pričevalna kot zgodovinski dokumenti, med njimi najdemo tudi prvovrstne fotografske izdelke. Med največje dragocenosti sodijo fotografske plošče verjetno Ivana Šubica, ki jih je bratranec Jurij Šubic uporabil pri risanju ilustracij za Österreichische Monarchie im Wort und Bild, prav tako pa obsežni fond Sternenovih plošč in fotografij in dve plošči s Kobilčinima aktoma. Med ploščami je tudi zbirka posnetkov Goršetove razstave v Kolizeju leta 1935. Fotografijo Ivane Kobilca in Avgusta Bertholda smo dopolnili s kontaktnimi kopijami originalnih plošč na arhivskem papirju. Fotografije Frana Vesela odkrivamo v skoraj vsakem svežnju zbirke arhivsko-dokumentarnega gradiva (fond D). V zbirko smo vključili fotografije, ki pričajo o tehnološki informiranosti našega prostora, izpopolnjujemo pa jo tudi s primerki posameznih fotografskih ateljejev. Z donacijami smo v zbirko pridobili na primer album Toneta Stojka Telo v gibanju in dva albuma Petra Kocjančiča.
dr. Mateja Breščak, muzejska svetnica
vodja Kustodiatov
E: mateja_brescak(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 412
dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik
E: andrej_smrekar(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 410
dr. Alenka Simončič, muzejska svetnica
E: alenka_simoncic(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 411
Michel Mohor, višji kustos
E: michel_mohor(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 417
dr. Katra Meke, kustosinja
E: katra_meke(at)ng-slo.si
T: (01) 24 15 436