S tem javnim pismom želimo muzejske in galerijske ustanove, zavodi, društva in producenti kulturnih in umetniških programov na področju sodobne umetnosti, izraziti oster protest proti zlorabi dobrega imena slovenskih umetnikov in umetnic, njihovih praks, uspehov in del, ki se pojavlja v referendumski kampanji stranke SDS proti Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Stranka SDS sistematično blati uspešne ustvarjalce in ustvarjalke in neposredno zlorablja dela umetnice Maje Smrekar, oboje z namenom mobiliziranja javnega mnenja v referendumski kampanji.

Zaradi prepričanja, da nas kot nacionalno in nasploh človeško skupnost prav umetnost in kultura opredeljujeta bolje, globlje in usodneje kot karkoli drugega, podpiramo zakonsko regulacijo izplačevanja dodatka k pokojninam vrhunskih umetnikov in umetnic, ki s svojim nemalokrat neprimerno vrednotenim delom v polju umetnosti nesebično bogatijo naše bivanje tako na ravni posameznika kot naroda in civilizacije. Dodatek k pokojninam vrhunskih umetnic in umetnikov v Republiki Sloveniji obstaja že dolgo in se po zakonu izplačuje vse od leta 1974. V nasprotju s trditvami pobudnikov referenduma njegova regulacija ne bo ogrozila obstoječih pokojnin vsem upokojencem, saj je le droben prispevek države k priznanju pomena in vrednosti umetniškega ustvarjanja in k dostojni starosti tistih, ki so s svojim vrhunskim umetniškim delovanjem prispevali neizmerno veliko k blagostanju skupnosti.

Ostro nasprotujemo tudi neposrednemu, ad hominem načinu zlorabe, s katerim si je stranka SDS (brez dovoljenja za uporabo, razmnoževanje in predelavo reprodukcije umetniškega dela!) prisvojila umetniško delo Maje Smrekar in ga uporablja v medijskih objavah in na plakatih na stojnicah za zbiranje podpisov za pobudo o referendumu proti reguliranju dodatkov k pokojninam vrhunskih umetnikov in umetnic v Republiki Sloveniji. V medijskih objavah se v omenjenem kontekstu uporablja tudi umetniško delo Simone Semenič. Umetniška dela se v manipulativnem kontekstu politične kampanje uporabljajo derogatorno, kar je popolnoma nedopustno. Takšen način ravnanja z avtorskim delom razumemo kot zavržno zlorabo umetniških praks umetnic Maje Smrekar in Simone Semenič. Pomeni tudi omalovaževanje, javno poniževanje in zaničevanje ustvarjalnega dela umetnic. Maja Smrekar  je prav zaradi odličnosti, izvirnosti in aktualnosti svojega umetniškega delovanja v preteklih dobrih dveh desetletjih razstavljala na več deset samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Bila je prejemnica več domačih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrade zlata ptica (2013, Slovenija), nagrade zlata nika festivala Ars Electronica (2017, Linz, Avstrija), nagrade Prešernovega sklada (2018, Slovenija), nagrade Fundacije Falling Walls (Berlin Science Week, Nemčija, 2020) in Župančičeve nagrade (2021, Slovenija). Prejela je tudi štipendijo Follow Fluxus (2023, Nassauischer Kunstverein Wiesbaden, Nemčija). Njeno delo je med drugim v zbirki Moderne galerije, osrednjega nacionalnega muzeja za moderno in sodobno umetnost v Sloveniji. Maja Smrekar sodeluje z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje UL od leta 2018, leta je 2023 postala docentka za kiparstvo in od tega leta je zaposlena na UL ALUO. Treutno je predstojnica Oddelka za kiparstvo.

Simona Semenič deluje na različnih umetniških poljih, najbolj prepoznavna je kot gledališka ustvarjalka in dramska avtorica, njene drame so prevedene v štiriindvajset jezikov, uprizarjane in objavljene v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Bližnjem in Daljnem vzhodu. Tudi njena prozna dela žanjejo uspehe doma in na tujem. Nagrajena je bila z nagrado Prešernovega sklada in številnimi drugimi domačimi in tujimi nagradami in priznanji.

Dela umetnic z močjo vizije premikajo meje našega zamišljanja prihodnjega sobivanja človeka v empatični in solidarni skupnosti. V tem je sporočilnost njunih dela globoko humanistična in njun prispevek k slovenskemu in širšemu mednarodnemu kulturnemu prostoru neprecenljiv.

Kot ljudje, ki negujemo prepričanje v umetnost kot vrednoto in s tem prepričanjem opravljamo svoje profesionalno delo na področju razstavljanja, interpretiranja, raziskovanja, produkcije in promoviranja sodobne umetnosti, trdno verjamemo, da je moč umetnosti prav v osmišljanju življenja posameznikov in skupnosti in da umetnost ponuja mnogotere načine in orodja za razumevanje naših ravnanj in bivanj, naših posamičnih in kolektivnih usod preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Zato ostro obsojamo zlorabe osebnega dostojanstva in ustvarjalnega delovanja umetnikov in umetnic, ki na tako zavržen in nesprejemljiv način postanejo žrtve dnevnopolitičnih manipulacij prav zaradi svojega umetniškega delovanja. Umetnice in umetniki s svojim delom vselej ustvarjalno delujejo v dobrobit skupnosti – prav je, da tokrat kot skupnost dvignemo glas zanje!

V Ljubljani, 28. 2. 2025

Martina Vovk, direktorica Moderne galerije

Alen Ožbolt, dekan Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani

Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac, Muzej moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki

Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana

Simona Vidmar Čelik, direktorica Umetnostne galerije Maribor

Tina Podnebšek, direktorica Pilonove galerije, Ajdovščina

Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije

Nevenka Šivavec, direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra

Petra Čeh, direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti, Slovenj Gradec

Mateja Kos, predsednica Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo

Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo

Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje – Center sodobnih umetnosti

Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, Ljubljana

Saša Nabergoj, direktorica Loškega muzeja Škofja Loka

Miha Dešman, dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani

Maja Ambrožič Verderber, direktorica Obalnih galerij Piran

Luka Frelih, predsednik Društva Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost