Boris Podrecca sodi med najbolj znane evropske arhitekte. Rojen v Beogradu, je kratek del otroštva preživel v Ljubljani, mladost pa v Trstu. Ko je kot študent kiparstva prišel na Dunaj, se je Avstrija komaj izvila iz spon povojne delitve na okupacijske cone in z veliki koraki stopala naproti demokraciji. V sebi neznano okolje je prinesel veliko ljubezen do Sredozemlja in njegove kulture. Na Dunaju je spoznal tudi drugi pol arhitekture, ki je rasel na Semperjevih, Wagnerjevih in Loosovih premisah.
Poznavanje slovanskega, romanskega in germanskega kulturnega okolja se kaže v njegovih delih po vsej Evropi. Podrecca je arhitekt z mnogimi domovinami, kar je hkrati tudi njegova velika prednost. Veliko bere in potuje. Noče biti moden, tudi postmodernist ni in težko bi ga bilo vtakniti v kak slogovni predal. Pozna dela velikih arhitektov vseh časov, vendar so mu le spodbuda za lastno ustvarjanje, ne pa posnemanja vreden vzor. Trdno verjame v nekatere postulate moderne arhitekture, na katerih gradi svojo osebno poetiko. Je mnenja, da mora biti človekovo domovanje lepo in praktično, kajti le te vitruvijanske vrline lahko njegovemu delu zagotovijo nadčasovno trajnost.
Enako kot tradicionalne načine obdelav klasičnih stavbnih gradiv obvlada tudi nove tehnologije in zavzeto spremlja razvoj gradbene tehnike. Vse to je, kot bi dejal Auguste Perret, materinščina arhitekta, s katero Podrecca suvereno gradi svojo umetniško izpoved.
Na razstavi so predstavljena predvsem dela iz novejšega obdobja. Poleg fotografij je mogoče videti tudi nekaj velikih maket in pa arhitektovih originalnih risb. Z njihovo pomočjo je mogoče spremljati zamisli od rojstva do pogosto monumentalnega uresničenja. Razstavo spremlja bogato ilustriran katalog z okoli 270 stranmi.
Damjan Prelovšek
Postavitev
Atelje Boris Podrecca
Izbor del
Michael Grossmann
Kustodinja
Marja Lorenčak Kiker
Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh
Organizacija multimedijskih predstavitev
Andrej Doblehar, Luka Hribar
Tehnična izvedba postavitve razstave
RPS, d. o. o.
Organizacija tehničnih del
Narodna galerija
Fotografija
Gert von Basewitz, Donato di Bello, Mischa Erben, Gisela Erlacher, Damir Fabijanič, Damjan Gale, Iztok Grmek, Pez Hejduk, Robert Herbst, Christian Homolka, Jaka Jeraša, Boris Kačan, Miran Kambič, Gabriela Koch, Teo Krijgsman, Alberto Lagomaggiore, Frank Lynen, Gerhard Luckner, Monika Nikolic, Wolfram Otlinghaus, Paola De Pietri, Boris Podrecca, Damjan Prelovšek, Janez Pukšič, Uwe Rau, Herbert Schwingenschlögl, Margherita Spiluttini, Ludwig Thalheimer, Marco Zanta, Gerald Zugmann
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS
Sponzorji
Avstrijski kulturni forum; Best Western Premium Hotel Slon, d. d.; Brič, d.o.o.; Falkensteiner Michaeler Tourism Group; Immorent Ljubljana, d.o.o; KD Kvart, d.o.o.; Kranjska investicijska družba, d.o.o.; Marmor Hotavlje Group; Riko, d.o.o; RPS, d.o.o; Rubicon-Invest und Beratungs A G; Starmann Metallbau GmbH; Založba Rokus Klett, d.o.o
11. marec–2. maj 2010
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana