Knjiga Cvetje in
ženske, v kateri je predstavljenih 24 umetnin - dvanajst
tihožitij in dvanajst ženskih portretov, nas popelje skozi umetnost in
botaniko, ter razkriva simbolne in včasih tudi skrite pomene cvetja. Knjigo, ki
je nastala v sodelovanju Narodne galerije in Arboretuma Volčji Potok,
dopolnjujejo čudovite botanične ilustracije.
Sodelovanje
med obema inštitucijama se je začelo v letu kulturne dediščine 2018, v letu, ko
je Narodna galerija praznovala stoletnico delovanja. Reprodukcije slik iz zbirke
Narodne galerije, dopolnjene s kratkimi umetnostnozgodovinskimi in
botaničnimi-vrtnarskimi pojasnili, so bile ob vstopni aleji Arboretuma na ogled
dobro leto. Razstavo so spremljala predavanja, ki so dodatno pojasnjevala
povezave likovne umetnosti in botanike ter ustvarjalne delavnice risanja
cvetlic na prostem. Odličen odziv javnosti nas je spodbudil k pripravi knjige.
Namenjena je vizualnemu užitku, ima pa tudi spoznavno vrednost; popelje nas
skozi del zgodovinskega razvoja slikanja cvetličnih tihožitij. Oba avtorja in
urednici so pri izboru slik vodila merila, kakor so raznovrstnost cvetja,
pojavnost novih vrst, modnost posamičnih cvetov ali oblik cvetličnih
aranžmajev.
Dekorativno
slikanje cvetja se je z razvojem znanosti in osamosvojitvijo botanike začelo
spreminjati v sredini 16. stoletja. Botaniki so v svoje raziskovalne namene
naročali risbe posamičnih rastlinskih vrst in tako so se tudi umetniki podučili
o njihovih posamičnih lastnostih. Vse to znanje je močno vplivalo na naslikano
cvetje, ki so ga umetniki upodabljali tako natančno, da je postalo svojevrstna
portretna slikarska vsebina.
Priljubljenost
cvetličnih tihožitij je omogočila pomemben zgodovinski prispevek in tudi
družbeni premik v likovni umetnosti. Ženskam vse do 20. stoletja ni bilo dovoljeno
študirati na likovnih akademijah, zato so se z znanjem, ki so ga pridobile
zunaj priznanih ustanov, posvečale pretežno slikanju cvetja. Tako je ta žanrski
motiv postal njihovo izrazno sredstvo tudi na poti emancipacije v svetu
umetnosti.
24 izbranih
umetnin, ki jih hrani Narodna galerije, je predstavljenih dvodelno - avtorica
umetnostnozgodovinskih opisov je Jassmina Marijan (Narodna galerije), Matjaž
Mastnak (Arboretum Volčji Potok) pa je naslikano cvetje, rastline predstavil z
zgodovinskega in botaničnega vidika, dotaknil pa se je tudi simbolnih pomenov.
Botanične opise dopolnjujejo risbe priznane ilustratorke Maje-Dolores Šubic.
Rože na slikah so namreč pogosto domišljijsko preoblikovane, skozi čas pa so se
tudi pigmenti lahko spremenili in naslikano cvetje ne ustreza več resničnosti.
Avtorja besedil
Jassmina Marijan (Narodna galerija, umetnostnozgodovinski teksti), Matjaž
Mastnak (Arboretum Volčji Potok, vrtnarsko-botanični opisi)
Urednici
Jassmina Marijan, Živa Rogelj
Oblikovanje
knjige in risbe slik
Katja Kastelic