Elda Piščanec

Države male antante so leta 1938 organizirale potujočo razstavo slikark, ki so jo gostile vse prestolnice držav zaveznic. Ljubljana jo je gostila v spomladanskih mesecih. V teh nemirnih časih so se družbene razmere hitro spreminjale in veliko večino umetnic, ki so takrat razstavljale, je zgodovina deloma ali pa kar v celoti pozabila. Med njimi je bila tudi akademska slikarka Elda Piščanec (1897−1967), rojena v Trstu, ki pa se je že kot deklica zaradi očetove službe preselila v Ljubljano. Slikarka se je slikanja učila pri Rihardu Jakopiču, Petru Žmitku, Ivanu Tabakoviću in Francetu Goršetu. Slikarstvo in grafiko je v letih 1925−1929 študirala na firenški akademiji, kjer sta bila njena učitelja Felice Carena in Celestino Celestini. Njun vpliv je čutiti tudi v Eldinem delu. Poleg Firenc je cerkveno slikarstvo študirala tudi v Parizu na zasebnih šolah slikarjev Mauricea Denisa, Georgesa Desvallièresa in Andréja Lhota. Po koncu študija se je vrnila v Slovenijo. Večinoma je živela razpeta med Ljubljano in Vinegradom (Majpiglom) pri Dobrni, v graščini, ki jo je kupil njen oče in kjer je v osami tudi umrla.

Elda Piščanec se je posvetila realizmu, ki ga je razvijala v več smereh. Slikala je predvsem krajine, tihožitja, akte, portrete in sakralne motive; veliko je ustvarjala v olju, akvarelu, risbi, grafiki, stenskem slikanju, v manjši meri, modeliranju v glini ter umetni obrti. Hrepenela je k vzvišenemu cilju, ki ji ga je predstavljala umetnost, in v ta namen se je želela osvoboditi vseh spon, ki so jo in bi jo vezale na materialen svet in odgovornosti, ki jih vpetost vanj prinese. Po zaslugi ohranjenih dnevnikov in dokumentacije smo si jo približali, pa vendar je bila njena osebnost zapletena in zaznamovana z globokimi koreninami v kulturnem ozračju takratnega časa, ki ga je doživljala samosvoje in samostojno.  S svojim delom je obogatila zakladnico umetnic nežnega spola, ki so si morale z velikim trudom ustvarjati prostor v prevladujočem moškem umetnostnem svetu.

Na razstavi je 99 slikarkinih olj, risb, grafik in akvarela, ki segajo od najzgodnejšega pa do poznega obdobja. Razstavljene so tudi slikarkine lastne podobe, ki so resne, kot bi želela prikazati tudi manj rožnato stran življenja, v kateri se prepletajo razmišljanja o najtežjih, nedoumljivih in nerešljivih vprašanjih. V predmetnih tihožitjih se je slikarka potapljala v razmišljanje o minljivosti, ki je pogosto zaposlovala njene miselne poti in jo včasih privedla tudi do melanholičnega pogleda na svet. V popolnoma drugačnem likovnem jeziku se je izražala v delih z nabožno tematiko. Bohotne oblike aktov, nastalih po modelih na akademiji, se izsušijo v asketske figure svetopisemskih pametnih in nespametnih devic, v sumarno začrtanih evangeljskih prilikah in prizorih. Te predstavljamo s grafičnimi listi, projekcijo njenih monumentalnih sakralnih del, ki so se ohranila v podeželskih cerkvicah in kratko predstavitvijo reliefa križevega pota. Obenem predstavljamo tudi kratek film, ki ga je o njenem življenju posnela RTV Slovenija, projekcijo njenih monumentalnih sakralnih del, ki so se ohranila v podeželskih cerkvicah in prezentacijo njenih ilustracij za zgodbico Tonca iz lonca, ki je periodično izhajala v reviji Vrtec.

Avtorica razstave 
Sara Müller

Vodja projekta
Alenka Simončič

Restavratorsko-konservatorska priprava del za razstavo
Tina Buh, Andreja Ravnikar, Narodna galerija; 
Barbara Dragan, Emina Frljak Gašparović, Barbka Gosar Hirci, Sanela Hodžić, Restavratorski center, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Ranko Novak

Umetnine so posodili
Narodna galerija
UGM Umetnostna galerija Maribor
zasebni lastniki

Projekt so podprli

16. junij – 16. oktober 2022
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana

Želite vodstvo po razstavi?

Po vnaprejšnjem dogovoru organiziramo vodstva v terminu po vaši izbiri.
Rezervacija termina na T: (01) 24 15 415/435 ali E: dejavnosti@ng-slo.si