Fortunat Bergant

Slikar Fortunat Bergant je poleg Valentina Metzingerja (1699–1759), Franca Jelovška (1700–1764) in Antona Cebeja (1722–po 1774) eden od glavnih predstavnikov slovenskega baročnega slikarstva. S svojimi deli je močno vplival na umetnostno podobo dežele druge polovice 18. stoletja, v kateri je živel in ustvarjal.

Po sedemdesetih letih od zadnje pregledne razstave Bergantovega slikarstva in ob jubilejni tristoti obletnici njegovega rojstva v Narodni galeriji postavljamo na ogled slikarjeva najbolj reprezentativna dela, s katerimi orisujemo zgodbo o življenju in delu najbolj »našega«, »enigmatičnega« in »posebnega« umetnika. Kljub temu da za seboj ni zapustil pravih naslednikov, so ga poznejše generacije umetnikov z Rihardom Jakopičem (1869–1943) na čelu prepoznavale kot najbolj »slovenskega« slikarja.

V primerjavi z drugimi našimi baročnimi slikarji je Bergant razvil najbolj samosvoj in povečini zlahka prepoznaven slikarski slog. Značilna obrazna tipika ter zalomljene gube z ostrimi robovi, belo osvetljenimi grebeni in široko površino so nekaj, kar najdemo v vseh njegovih delih.

Razstava spremlja njegove začetke in dela, ki so nastajala ob naslonih na lokalno okolje – na Kamnik z okolico ter umetnike, ki so delovali tam in v Ljubljani. Posebej pomembno obdobje v Bergantovem življenju predstavlja čas, ki ga je umetnik preživel v Rimu (1756–1760), kjer je obiskoval šolo risanja aktov – Scuolo del Nudo. Za svoji risbi moškega akta je Bergant leta 1756 in 1758 osvojil prvo nagrado med tečajniki.

Po vrnitvi na Kranjsko leta 1760 so začela nastajati številna naročila za sakralne prostore cerkvenih redov – za klarise, cistercijane, frančiškane, jezuite in kapucine. Njegove podobe Marij z detetom poosebljajo materinsko ljubezen in z milino ter nežnostjo nagovarjajo najgloblja čustva občinstva. Z neidealiziranimi podobami čustveno zamaknjenih svetnikov pa se je Bergant znal približati čustvom preprostega in bogaboječega baročnega človeka. Obvladovanje psihološke poglobljenosti z modnimi reprezentativnimi postavitvami in s tehnično brezhibno naslikanimi oblačili pa je prepričalo tudi najzahtevnejše kranjske plemiške odličnike, da so pri njem naročali svoje portrete.

Razstava s spremljajočo publikacijo in z nekaterimi novimi ali ponovno odkritimi deli predstavlja Berganta v luči njegovega časa – z vidika vplivov domačega in tujega okolja, naročnikov in priložnosti, ki so krojili kariero kranjskega umetnika.

Ob razstavi smo pripravili obsežen spremljevalni program za vse generacije.

Avtorica razstave in vodja projekta
Katra Meke

Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Andrej Hirci, Miha Pirnat ml., Andreja Ravnikar, Simona Škorja, Martina Vuga, Narodna galerija
Stanka Grkman, Blanka Avguštin Florjanovič, Arhiv Republike Slovenije
Irena Potočnik, Muzej krščanstva na Slovenskem
Teja Božič, Maja Janičijević, Flavia Serena di Lapigio

Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Bojan Lazarevič, Agora Proars

Umetnine so posodili
Accademia Nazionale di San Luca, Rim
Arhiv Republike Slovenije
Cistercijanska opatija Stična
Frančiškanski samostan Kamnik
Frančiškanski samostan Nazarje
Muzej in galerije mesta Ljubljane
Muzej krščanstva na Slovenskem, Stična
Szépművészeti Múzeum, Budimpešta
Uršulinski samostan Ljubljana
Uršulinski samostan Sv. Duh pri Škofji Loki
Župnija Cerkno
Župnija Dobrla vas (Eberndorf)
Župnija Kamnik
Župnija Kočevje
Župnija Ljubljana – sv. Jakob
Župnija Mošnje
Župnija Mozirje
Župnija Stari trg pri Ložu
Župnija Žalec

Projekt so podprli