V slovenski Moderni je Grohar najjasneje profilirana slikarska osebnost. Njegova pot je kratka, vendar je kljub temu mogoče utemeljevati daljnosežnost njegovega razvoja. Groharjev opus je pozno dozorel, zrel pa je homogen, brez ponavljanj ali vračanja, "ulit" iz enega z redko osredotočenostjo.
Razstava s katalogom je obsegala okrog 50 del, v glavnem iz zadnjega desetletja njegovega življenja. Ključna dela smo podprli z antološkim izborom podob, ki pojasnjujejo nastanek slik. Groharja smo predstavili kot visoko motivirano osebnost, ki je svoj slog iztisnila iz daru ob različnih slogovnih nastavkih svojih predhodnikov in tovarišev. Njegova ambicija je bila postati slikar velikih (historičnih ?!) platen in ne neobhodno "moderen slikar". Zato je Sejalec (1907) - po mnenju avtorja razstave dr. Andreja Smrekarja - izjemen primerek nemogočega - historične slike v izrazito modernistični tehniki. Naturalistični impulz je poskrbel za relevanco domače krajine kot ideološke kategorije, iz katere zraste Sejalec kot slovenski nacionalni mit. Ne le nujnost tržnega uspeha, tudi nacionalna zavest (Prijateljeva kritika Pomladi v Secesiji 1905) in južnoslovanska usmerjenost (sodelovanje na razstavah) sta bila pomembni gibali v njegovem ustvarjanju.
Avtor razstave
Andrej Smrekar
Postavitev razstave
Metod Vidic, Studio Zodiak
Priprava gradiva
Alenka Vodnik
Restavratorska priprava
Kemal Selmanović, Tamara Trček Pečak
Pripravo razstave in izid kataloga sta omogočila
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in SKB Banka d.d.
14. oktober 1997–5. januar 1998
Narodna galerija, novo krilo
Puharjeva 9, 1000 Ljubljana