Ivana Kobilca (1861–1926)

Narodna galerija ob stoti obletnici svoje ustanovitve predstavlja življenje in delo Ivane Kobilca, nedvomno najbolj znane slovenske umetnice.

Ivana Kobilca se je slikarsko oblikovala v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja, ko je postal realizem v Evropi sprejemljiv za rastoči srednji sloj, ki je prek politike in ideologije obvladoval celotno umetnostno dogajanje. Večino odraslega življenja je preživela v tujih velemestih: po Dunaju je študirala v Münchnu in živela še v Parizu, v Sarajevu in v Berlinu, od koder se je v Ljubljano vrnila šele ob začetku prve svetovne vojne. Ključna študijska leta je preživela v bavarski prestolnici, kjer se je od temnega ateljejskega realizma obrnila k svetlejšim francoskim zgledom. V burnem pariškem in skoraj idiličnem sarajevskem času se je posvečala tudi slikanju na prostem, v Berlinu in v Ljubljani pa predvsem cvetličnim tihožitjem.

Ivana Kobilca se je v šestinštirideset let dolgem ustvarjanju zgledovala po največjih evropskih naturalistih in simbolistih. Bila je pridružena članica Salona francoske Société nationale des beaux-arts in trikrat uvrščena na njeno razstavo. Razstavljala je po celotni Evropi, med drugim s Ferdom Veselom kot prva Slovenka na beneškem bienalu. Kot edina Slovenka je redno in od blizu spremljala razstave treh glavnih secesij (na Dunaju, v Münchnu in v Berlinu). Dobivala je prestižna naročila za cerkveno in za posvetno oblast, doma in v Bosni, kot mojstrici socialnih stikov pa ji je uspelo portretirati ljudi vseh slojev in starosti: od berlinskih milijonarjev, politikov, meščank in otrok do gorenjskih vaških posebnežev.

Manko akademske izobrazbe, krhko zdravje, občutljivost za kritiko in občasna prenagljenost je niso ustavili in skupaj s prijateljicami in znankami je sodila med prve ženske moderne dobe, ki se jim je uspelo uveljaviti v tradicionalno moškem poklicu. Kobilca je v življenju preizkusila vse, kar je bilo možno: od nietzschejanskega boemstva do vegetarijanstva in sabljanja.

Na prvi pregledni razstavi Kobilčinega opusa v zadnjih štirih desetletjih je v devetih razstavnih dvoranah Novega krila na ogled okoli 140 njenih del vseh slogovnih obdobij in žanrov. Kobilco so z drugimi slovenskimi realisti njene generacije družili skupna ustvarjalna zanimanja in kraji šolanja, zato so razstavljena tudi ključna dela sodobnikov, in sicer Jurija Šubica (1855–1890), Antona Ažbeta (1862–1905), Jožefa Petkovška (1861–1898) in Ferda Vesela (1861–1946).

Razstavo sestavlja dvanajst sklopov, ki raziskujejo razvoj Kobilčinih motivov od münchenskih portretnih študij in orientalizma, otroških portretov in žanrskih podob, žanrskega interierja do akta in meščanskega portreta. Poleg koraka k plenerizmu, modernega načina slikanja, so predstavljene še okoliščine nastanka alegorične podobe Slovenija se klanja Ljubljani in nekatera mesta, kjer je umetnica delovala: Ljubljana v zgodnjem in poznem obdobju, Pariz, Sarajevo in Berlin.

Priljubljenim slikam, kot sta Poletje in Kofetarica, so pridružene slikarkine umetnine iz zasebnih zbirk, ki so skoraj neznane širši javnosti, vse skupaj pa odsevajo Kobilčino ustvarjalno moč in raznolike vplive evropskih umetnostnih epicentrov.

Častni pokrovitelj slovesnosti, ki obeležujejo stoletnico Narodne galerije, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Projekt spremlja obsežen spremljevalni program, ki smo ga pripravili v Narodni galeriji.

Medijski partner razstave je Val 202. Vabimo vas k poslušanju zgodb: 

Vstopnica
redna 7 €; znižana 3 €; družinska 10 €

Avtorja razstave
Mateja Krapež, Jure Mikuž

Sodelavci
Sandra Bratuša, Mateja Breščak, Nataša Ciber, Barbara Jaki, Michel Mohor, Alenka Simončič, Andrej Smrekar

Konservatorsko-restavratorska priprava gradiva
Tina Buh, Andrej Hirci, Miha Pirnat ml., Simona Škorja, Martina Vuga
Vesna Obid
Zoja Bajdè

Grafična podoba
Ranko Novak

Umetnine so posodili
Bogoslovno semenišče Ljubljana
JGZ Protokolarne Storitve Republike Slovenije
Muzej in galerije mesta Ljubljane
Narodni muzej Slovenije
Szépművészeti Múzeum, Budimpešta
Umjetnička galerija Bosne i Hercegovine, Sarajevo
Umetnostna galerija Maribor
zasebni lastniki

21. junij 2018 – 10. februar 2019
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana