Zbirka Davorja Vugrinca je svoj krst doživela v zagrebškem umetniškem paviljonu leta 2015, kjer so jo predstavili kot zbirko "mojstrovin hrvaške moderne". Je sijajen primer zbiralske ambicije, ki presega celo muzejske zbirke in nazorno kaže, kateri dejavniki sestavljajo uspešno zbiralno politiko. Izbor za razstavo vključuje umetnine, ki so jih ustvarili sopotniki, prijatelji in študijski kolegi slovenskih umetnikov, od Šubicev, Ažbeta, do impresionistov, še posebej zgovorno pa je predstavljeno obdobje oblikovanja "zagrebške šole" po ustanovitvi likovne akademije, ki je po sredini dvajsetih let dvajsetega stoletja postala šola slovenskim umetnikom. Na razstavo je vključenih petinšestdeset slik in del na papirju ter dvanajst kipov, dela umetnikov kot so Mato Celestin Medović, Vlaho Bukovac, Emanuel Vidović, Oton Iveković, Čikoš Sesija, Mirko Rački, Ljubo Babić, Miroslav Kraljević, Milivoj Uzelac, Marjan Trepše, Vilko Gecan, Vladimir Becić, Marino Tartaglia, Omer Mujadžić, Ivan Meštrović, Frano Kršinić idr.
Hrvatje so svoje umetnostne institucije vzpostavili nekoliko prej kot Slovenci. Temu je botrovala ambiciozna vizija Isa Kršnjavija in Hermana Bolléja, ki sta zasnovala Obrtno šolo in Obrtni muzej leta 1882 po zgledu Muzeja za uporabno umetnost na Dunaju in ju v desetih letih namestila v novi skupni zgradbi. Josip Juraj Strossamayer je leta 1884 odprl Strossmayerjevo galerijo starih mojstrov, leta 1898 pa so slovesno odprli Umetniški paviljon, v katerem je že leta 1901 gostovalo tudi Slovensko umetniško društvo. Od 1907 je v Zagrebu delovala višja umetniška šola Kraljevsko zemaljsko više obrazovalište za umjetnost i umjetni obrt, ki je kmalu postala del univerze. Vse te okoliščine so se odražale tudi v organizaciji mecenstva in razvejanosti umetniških usmeritev, ki so se začele kazati zlasti po prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje. Zbirateljstvo je v skupni državi po drugi svetovni vojni izgubilo prepotrebne pogoje za svojo rast, zbirke pa so v večini prešle v javno last. Takoj po osamosvojitvi leta 1991 je umetnostni trg postal prostor nebrzdanih špekulacij, kar po dveh desetletjih in pol predstavlja svojevrstno breme in oviro pri obujanju dobrega imena zbirateljstva. Kolekcija Vugrinec, ki je nastajala dobrih dvajset let, je dokaz, da je z občutljivim očesom, tržno smelostjo in strastjo mogoče tudi v današnjih pogojih ustvariti zbirko, ki se lahko kosa z najpomembnejšimi javnimi zbirkami v regiji.
Zbiratelja Davorja Vugrinca del slovenske javnosti pozna kot izjemnega športnika. Rojen v Varaždinu 24. marca 1975 je leta 1992 začel svojo kariero pri nogometnem klubu Varteks, 1996 prvič nastopil v hrvaški državni reprezentanci in v njej ostal deset let. Skoraj deset let je igral v turških in italijanskih elitnih klubih. V hrvaški prvi nogometni ligi je s 146 zadetki najboljši strelec vseh časov. Enako impresivna je tudi njegova galantna drža. V vsej karieri je prejel le en sam rdeči karton, pa še tega ne zaradi prekrška pač pa zaradi odbite žoge med gledalce in prigovarjanja ob sodniški odločitvi. Ohranil je distanco do medijev, prosti čas med pripravami pa je porabil za branje. S predstavitvijo svoje zbirke se nam razodeva njegova druga in enako uspešna plat, ki se je začela skoraj sočasno z nogometno kariero. Strast, prodorno oko, in razgledanost so usmerjale njegovo izbiro, pri nakupih pa je enako uspešen strelec kot na zelenici – vedno umirjen, s spoštovanjem do soigralcev in tako tudi sam vzbujajoč spoštovanje in občudovanje.
-
Kratka video predstavitev
-
Zloženka razstave
-
Odprtje razstave, video
-
Avtorja razstave
Petra in Davor Vugrinec
Koordinacija
Andrej Smrekar
Postavitev razstave
Petra in Davor Vugrinec
Grafična oprema
Ranko Novak
Generalni pokrovitelj
Riko, d.o.o.
Medijski pokrovitelj
TAM-TAM
Medijski pokrovitelj (Hrvaška)
Večernji list d.o.o.
Uradna penina na odprtjih razstav
Radgonske gorice d.d.
Pogostitev
Prehrambena industrija Vindija d.d.
Kutjevo d.d.
Cvetje
Cvetličarna Galerija Marjan Lovšin
10. november 2016 – 12. marec 2017
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana