Leta 2018 obhajamo osemdesetletnico Slovenske
akademije znanosti in umetnosti in stoletnico Narodne galerije.
Preteklost
je obe inštituciji povezala prav na začetku v več trenutkih. Leta 1927 je
Narodna galerija izdala pobudniško knjižico z naslovom Naša največja kulturna naloga. Akademija znanosti in umetnosti, ki
je širšo javnost seznanila s potrebo po ustanovitvi Akademije, v kateri »bodo
imeli naši najboljši možje priliko, da gojijo znanstveno delo, naš narod bo
prejemal iz nje obilo pobud za nadaljnje udejstvovanje, vsem našim prosvetnim
organizacijam bodo prihajali iz nje dotoki svežih misli in novih stremljenj«.
Tedaj je bil pri prosvetnem ministrstvu vložen tudi zakonski predlog za
ustanovitev Akademije. Med predlagatelji sta bila na pobudo Znanstvenega
društva za humanistične vede poleg Narodne galerije še Slovenska matica in
društvo Pravnik, pozneje pa tudi Univerza v Ljubljani. Narodni dom, današnja
matična stavba Narodne galerije, je bil na začetku skupno domovanje obeh
ustanov. Ustanovni občni zbor je bil sklican leta 1937, dokončno pa so
prizadevanja obrodila sadove leta 1938, ko je bila 7. septembra izdana uredba o
ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; današnje polno ime je
dobila deset let pozneje.
Med člani upravnih teles Narodne galerije so bili
tudi likovni umetniki, kasneje prvi akademiki ob ustanovitvi slovenskega Olimpa
leta 1938. Tesno povezani sta Narodna galerija in Slovenska akademija znanosti
in umetnosti tudi poslej, saj so bili člani SAZU praviloma člani umetnostne
komisije oz. adekvatnih strokovnih in upravnih teles galerije.
V Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je bilo
med letoma 1938 in 2018 sprejetih sedemnajst slovenskih slikarjev, dva slikarja neslovenskega rodu
in četverica kiparjev; od tega jih je šestnajst pokojnih in sedem živečih.
V prazničnem letu Akademije razstavljamo
devetinšestdeset del triindvajsetih umetnikov, članov Akademije. Njihova
posamezna dela nam omogočajo vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno
tradicijo preteklih osemdesetih let.
Na razstavi likovnih umetnikov članov Slovenske
akademije znanosti in umetnosti predstavljamo izbor najkvalitetnejših del iz
opusov slikarjev Riharda Jakopiča, Matije Jame, Maksima Gasparija, Anice Sodnik-Zupanec,
Gojmirja Antona Kosa, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Avgusta Černigoja,
Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Andreja
Jemca, Valentina Omana, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Jožefa Muhoviča,
Krsta Hegedušića in Toshihira Hamana ter kiparjev Lojzeta Dolinarja, Zdenka
Kalina, Borisa Kalina in Draga Tršarja.
-
Odprtje razstave, video
-
Nosilca projekta
Narodna galerija
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Vodje projekta
Mateja Breščak, Zoran Mezeg, Andrej Smrekar
Avtor besedil
Milček Komelj
Izbor del razstave
Andrej Smrekar, Mateja Breščak, Milček Komelj
Restavratorsko-konservatorska priprava gradiva
Andrej Hirci, Miha Pirnat ml., Simona Škorja, Martina Vuga
Grafična podoba
Ranko Novak
Postavitev razstave
Andrej Smrekar
Umetnine so posodili
Belokranjski muzej Metlika
Dolenjski muzej Novo mesto
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Galerija Lojzeta Spacala, Štanjel
Kobilarna Lipica
Koroška galerija likovnih umetnosti
Moderna galerija, Ljubljana
Mohorjeva družba v Celovcu
Ministrstvo za zunanje zadeve RS
Narodna galerija
zasebni lastniki
in avtorji
Razstavo so omogočili
12. april – 3. junij 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana