Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu

Galerija slik Praškega gradu (Obrazárna Pražského hradu) sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je veljal za strastnega zbiratelja, toda njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. Cenil in zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru. V času Rudolfovega vladanja je Praga drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in "Meka znanosti in umetnosti". Njegova galerija, v kateri je bilo približno 3000 slik, in zbirke v t. i. Kunstkammer, kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki so znali ceniti njihove kvalitete in izkoristiti njihov nauk.

Vojna, ki je zajela Evropo po Rudolfovi smrti, je pustila pečat tudi na zbirki. Vse, kar ni bilo odpeljano na Dunaj, je zajela švedska vojska. Ta je leta 1648 na željo kraljice Kristine iz praške cesarske zbirke odpeljala nekatere dragocene slike in kipe.

Sodeč po inventuri, so leta 1650 v galeriji ostali samo še prazni okvirji in poškodovane slike. Toda zakladniku Miseroniju jih je nekaj vendarle uspelo skriti pred Švedi in jih zatem vrniti v Galerijo slik. Te so z novimi pridobitvami, ki jih je za Ferdinanda III. na dražbi zbirke lorda Buckinghamskega v Antwerpnu leta 1650 kupil nadvojvoda Leopold Viljem, sestavljale obnovljeno Galerijo slik. Tudi zatem so z odvozi na Dunaj, spremembami namenskosti prostorov v času Marije Terezije, odprodajami in licitacijo kabineta umetnin na javni dražbi leta 1782 iz zbirke odhajala najpomembnejša dela ali se prilagajala umestitvam v novih prostorih. Svojevrstno usodo je doživljala tudi v času Češkoslovaške republike in med političnimi spremembami po 2. svetovni vojni.

Šele po skrbnih preiskavah in rekonstrukciji prostorov iz časa Rudolfa II. so leta 1965 najlepša dela razstavili v novoodprti Galeriji slik Praškega gradu. Odtlej lahko tam javnost občuduje mojstrovine zgodnjih nizozemskih slikarjev, Tizianova dela, umetnine Paola Veroneseja, Jacopa Tintoretta, družine Bassano, Domenica Fettija, Guida Renija, Lucasa Cranacha st., Hansa Holbeina ml., Johanna Heinricha Schönfelda, Petra Paula Rubensa in številnih drugih.

Javnosti na razstavi predstavljamo 46 vrhunskih umetnin – slik, kipov in zlatarskih izdelkov, ki skupaj z reprodukcijami arhivskih dokumentov omogočajo pogled, ki je bil več stoletij namenjen le cesarskim očem.

Razstavo organizirajo
Narodna galerija 
Urad predsednika Češke republike
Uprava Praškega gradu

Razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom
predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
predsednika Češke republike Miloša Zemana
ministra za kulturo Češke republike Lubomírja Zaoráleka
ministra za kulturo Republike Slovenije Vaska Simonitija

Avtorica razstave in razstavnih besedil
Eliška Fučíková

Vodja projekta
Barbara Jaki

Idejna zasnova projekta
Barbara Jaki, Ivo Velíšek, Eliška Fučíková, Václav Beránek

Koordinacija
Katra Meke, Andrea Hozáková, Martin Herda

Konservatorsko–restavratorska priprava gradiva
Radana Hamsíková, Dagmar Junek Hamsíková, Zdeněk Novotný, Jitka Jirkovská, Zdeněk Juppe

Postavitev razstave in oblikovanje tiskovin
Ranko Novak

Umetnine so posodili
Archiv Pražského hradu
Metropolitní kapitula u sv. Víta v Praze
Národní muzeum
Národní galerie Praha
Správa Pražského hradu
Zasebna last, Češka

Razstavo so podprli
Narodna galerija
Kancelář prezidenta republiky
Správa Pražského hradu
Urad predsednika Republike Slovenije
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Ministerstvo kultury České republiky
Ministerstvo zahraničních věcí České republiky
Veleposlaništvo Republike Slovenije Praga
Paloma d. d.
Generali zavarovalnica d. d., Ljubljana
Europlakat
Radgonske gorice d. d.
Cvetličarna Galerija Marjan Lovšin