Gaspard-Félix
Tournachon (Pariz, 1820−1910) je bil od svojega dvajsetega leta naprej znan kot
Nadar. Študent medicine, novinar, pisatelj, karikaturist in levo usmerjeni
avanturist je skupaj z bratom po naključju postal fotograf. Rodil
se je leta 1820 v Parizu, kjer je tudi umrl, star devetdeset let. V veliki meri
je prispeval k uveljavitvi fotografije kot nove umetnostne zvrsti. Nadar je
leta 1856 odprl svoj prvi fotografski atelje in upodobil vrsto vidnih
osebnosti, ki sijajno izrišejo podobo časa političnih in družbenih sprememb ter
nastopa modernizma v Parizu. Na bojiščih francosko-pruske vojne poražena
Francija je v zadnji tretjini 19. stoletja pokazala svojo premoč in
veličino na kulturnem področju. Razstava razgrinja 41 podob, ki so narejene po
kolodijskih fotografskih ploščah ter po enakih postopkih in z avtentičnimi
materiali albuminskih fotografij, kakršne je uporabljal Nadar. Pred njegovim
objektivom so se zvrstili eminentni predstavniki evropske kulture, ki jih sicer
poznamo po njihovem ustvarjanju, Nadarjevi portreti pa nam predstavijo tudi
njihovo podobo. Med njimi so literati Hugo, George Sand, Baudelaire, Zola in
Turgenjev, skladatelji Verdi, Rossini in Berlioz pa tudi slikarji Delacroix,
Courbet in Manet.
Razstavo je pripravila Laure Véron iz muzeja Jeu de Paume v
Parizu, posnetke je zagotovila Mediateka francoskega ministrstva za kulturo. Ena
od postaj potujoče razstave je bila leta 2019 Galerija Matice srpske v Novem
Sadu, kjer so osnovno gradivo nadgradili z duhovitimi poudarki za obiskovalce
različnih starostnih skupin. Ljubeznivo so nam dovolili, da tudi ljubljanski
katalog obogatimo z besedili Dubravke Lazić in Jelene Ognjanović ter njihovo
postavitev priredimo pogojem naših razstavnih prostorov.
Tehnika
mokrega kolodija
Po
dveh velikih odkritjih v zgodovini fotografije – izumu dagerotipije (Louis
Daguerre) in talbotipije (William Henry Fox Talbot) – sta leta 1851 Frederick
Scott Archer, angleški kipar, in Gustave Le Grey, francoski fotograf, skoraj
istočasno izumila novo metodo razvijanja z mokrim kolodijem. To metodo, ki je
proces izdelovanja fotografij za dvajsetkrat pospešila, je uporabljal tudi
Nadar. Postopek temelji na kemičnem dodajanju raztopine kalijevega jodida ali
kalijevega bromida kolodiju, ki se nanese na stekleno ploščo. Nato v temnici
stekleno ploščo potopimo v srebrov nitrat, da nastane srebrov jodid ali srebrov
bromid, in tako plošča postane občutljiva na svetlobo. Še mokro ploščo je treba
vstaviti v kamero in jo izpostaviti svetlobi. Nastane latentna podoba, ki je
človeško oko še ne vidi. V pirogalni raztopini razvijemo podobo in jo fiksiramo
z natrijevim tiosulfatom, ki ga je kasneje zamenjala raztopina kalijevega
cianida. Celoten postopek je treba izvesti, še preden se emulzija kolodija
posuši, saj posušena ni več občutljiva na svetlobo.
Razstavo je pripravil muzej Jeu
de Paume v Parizu v sodelovanju z Mediateko arhitekture in dediščine,
Ministrstvo za kulturo Francoske republike. Predstavitev v Ljubljani je podprl
Francoski inštitut v Sloveniji, izvedla pa Narodna galerija v sodelovanju z
Galerijo Matice srpske, Novi Sad.
Nosilci projekta
Jeu de Paume, l’Institut français de Slovénie
Galerija Matice srpske
Narodna galerija
Koprodukcija
Jeu de Paume & Médiathèque de l'architecture et du patrimoine, ministère de la Culture − France
Koordinatorja
Tina Buh, Andrej Smrekar
Postavitev
Andrej Smrekar
Oblikovanje tiskovin
Kristina Kurent
Konservatorsko–restavratorska priprava gradiva
Médiathèque de l’architecture et du patrimoine, ministère de la Culture − France
Posojevalec
Médiathèque de l’architecture et du patrimoine, ministère de la Culture − France
Razstavo so omogočili
13. oktober 2021 – 16. januar 2022
Narodna galerija
Galerija Narodni dom
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana