Za Narodno galerijo je bilo minulo desetletje
čas velikih prelomnic in izjemnih uspehov na različnih področjih udejstvovanja.
Svoje delo smo oprli na vodilo nekdanje direktorice Anice Cevc, da imamo
dediščino na posodo od generacij, ki prihajajo za nami.
Konec leta 2015 smo končali tri
leta trajajočo rekonstrukcijo Narodnega doma. Prenovljeno stavbo smo povezali z
Novim krilom ter Vhodno avlo in tako pripravili prostore za novo stalno zbirko
umetnosti na Slovenskem. Januarja 2016 smo jo s prenovljenimi prostori odprli
za javnost. Temeljito redakcijo zbirke smo pripravili z galerijskimi
strokovnjaki in z njo uresničili dolgoletno željo o povezanosti prej dveh
ločenih zbirk − »slovenske« in »evropske«. Nova stalna zbirka je po številu
razstavljenih del obsežnejša, pokriva večji geografski prostor, zaokroža
nekatere opuse in obdobja, predstavlja nove avtorje in vključuje več umetnic. Le nekaj tednov po odprtju nove zbirke, maja 2016,
smo javnosti predali še eno stalno zbirko − donacijo del Zorana Mušiča, ki nam
jo je zaupala umetnikova nečakinja Vanda Mušič.
V minulem desetletju smo nacionalno
likovno zbirko obogatili za 3708 umetnin, ki so vse tudi že vpisane v
inventarne knjige. Največji prirast beležimo v zbirki del na papirju, ki je
večja za 2815 enot, sledi zbirka fotografij s 482 novostmi, slikarski fond je
bogatejši za 245 umetnin, novih kipov je 166. Po načinu pridobitve sta deleža donacij
in odkupov skoraj enakovredna, kar gre na račun obsežne zbirke Jakopičevih
risb, kar 1708 jih je. Odkupe neposredno financira Ministrstvo za kulturo RS,
več umetnin pa smo kupili z lastnimi, na trgu pridobljenimi sredstvi; prav ta
nam omogočajo prilagodljivost pri odkupih, kadar gre za nenačrtovane
priložnosti, kakršne so dražbe v tujini ali drugi nujni primeri.
Med novostmi je več takšnih, ki smo
si jih že dolgo prizadevali dobiti za stalno zbirko. Na prvem mestu naj omenimo
več desetletij pogrešana žanrska portreta Fortunata Berganta Ptičar in Prestar.
Po nekajmesečnih pogajanjih in naklonjenosti Ministrstva za kulturo RS sta
sliki dobili inventarno številko Narodne galerije. Kmalu zatem smo dobili
ponudbo iz Kanade za še eno Bergantovo izgubljeno delo − portret kapucinskega
patra Gabriela Schwizna; vsa ta dela smo pokazali na pregledni Bergantovi
razstavi leta 2021.
Nekatere umetnine in način
njihovega pridobivanja so zapleteni v razne zgodbe, včasih skoraj detektivske
narave. Takšen primer je slika Almanachovega Krošnjarja, ki je bila leta 1930 na dražbi zbirke Edvarda in Karla
Strahla odkupljena za Narodni muzej, po tem pa se je za njo sled izgubila. Leta
2006 se je pojavila na dražbi v Londonu, vendar smo za avkcijo izvedeli
prepozno. Z veliko naklonjenostjo osebja pri dražbeni hiši Christie’s in kupca smo
nazadnje sliko lahko odkupili in je tako postala del stalne zbirke.
Leta 2015 smo na dražbi v Trstu
odkupili avtoportret Zorana Mušiča in portret njegove žene Ide, hkrati pa kot
darilo na isti dražbi pridobili prodano sliko Elde Piščanec. Dolgoletni
deziderat je bila tudi sijajna slika beneškega slikarja Luca Carlevarijsa. Pristanišče
pred obzidanim mestom smo spoznali na razstavi evropskih slikarjev leta
1993, na tokratni pa je slika, datirana v leto 1705, najstarejše delo. Podobno
težko smo pričakovali Pernhartovo pripravljalno risbo za prostrano alpsko
panoramo z Velikega Kleka.
V kiparskem fondu izpostavljamo več
zgodnjih, še v secesijskem duhu modeliranih Dolinarjevih plastik in dve njegovi
risbi. Posebej pa omenjamo donacijo, ki je že bila predstavljena na samostojni
razstavi in v katalogu − Mojca Smerdu je Narodni galeriji podarila več del svojega
očeta Frančiška Smerduja.
Posebno poglavje je fotografija.
Dolga leta je bila zaradi svoje heterogene narave razdeljena med zbirko
dokumentov, dokumentarne fotografije ali druge študijske zbirke. Pionirska
strokovna ekspertiza Narodne galerije za fotografijo na restavratorskem
področju, uvrstitev Avgusta Bertholda med štiri vodilne impresioniste,
fotografije, ki sta jih posnela Ivana Kobilca in Ferdo Vesel, ter naraščajoči
interes za zgodovino fotografije so glavni motivi, da smo se odločili za
vzpostavitev zbirke fotografij. Sledilo je več donacij. Tihomir Pinter je
podaril serijo portretov umetnikov v ateljeju, Tone Stojko pa album, ki ga je
navdihnila Svetlana Makarovič, in dva albuma izvirnih fotografij Petra
Kocjančiča.
Nekatere novosti so zaokrožile že v
preteklosti inventarizirane opuse. Mednje sodijo zadnja dela Bojana Kovačiča, darilo
Elene Martello Kovačič. Z večjo donacijo je presenetila Metka Krašovec, ki je podarila
obsežen izbor risb in slik. Med obsežnejšimi darili omenjamo vsaj še dve
korporacijski zbirki. Nasledniki družbe ACH, d. d., Axor holding, d. d., so se
ob delitvi premoženja odločili, da celotno zbirko podarijo Narodni galeriji.
Podobno so ravnali na Abanki, d. d., ko so z donacijo več kot tristotih umetnin
zavarovali svojo dolga leta nastajajočo zbirko.
Novopridobljene umetnine − od
baroka do tega stoletja − združujejo prizore, ki na videz niso povezani med
seboj, povezuje pa jih skupna misel obogatiti nacionalno zbirko. Zavedamo se,
da v naših zbirkah niso samo predmeti, ampak podedovane vrednote. Želimo in
upamo, da bo razstava za obiskovalce lepo doživetje, za strokovne kroge pa
dobrodošla informacija o bogastvu naše dediščine in čvrst temelj za nadaljnje
raziskave.
Umetnine 2011–2021 so darovali
Abanka, d. d., Ljubljana, Uroš Abram,
ACH, d. d., Ljubljana,Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Ljudmila
Amstetter Ravbar, Aleksander Bassin, Emerik Bernard, Ida Brišnik Remec, Anica
Cevc, Gregor Cevc, Matija Cevc, družina Ciuha, Neža Časl Škodič in Edvard
Škodič, Ljudmila Čebulj, Anja Dular, Nataša Golob, Ana Hinterlechner Ravnik,
Janko Košenina, Milka Košenina, Jani Kovačič, Brane Kovič, Metka Krašovec,
Devana Lavrenčič Cannata in Milenka Lavrenčič Lapajne, Dušan Ivan Lavrič,
družina Mahkota, Elena Martello Kovačič, Danica Mayer in Smiljana Mayer Škofic,
Silva Menart, Stanko Možina, Vanda Mušič, Mojca Oblak in Paul Crowther,
Valentin Oman, družinaPauer, družina Petrovčič, Luka Pintar, Tihomir Pinter, Ljubomira Marija Poličar, Ksenija
Rozman, Mojca Smerdu, Tone Stojko, Hana Stupica, Marlenka Stupica, Maruša,
Barbara in Martina Stupica, Miha Šengelaja, Športno društvo Narodni dom,
Ljubljana, Zorka Šubic Ciani, Mladen Šubic, Jadranka Šumi, Renata Toš, Borut Trekman, Marjeta Vidic, družina Vidic,
Ignacij Voje, Kamila Volčanšek, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Zveza
društev gluhih in naglušnih Slovenije, Krištof Zupet
in darovalci, ki ne želijo biti imenovani.
Vsem, ki so v letih od
2011 do 2021, pomembno dopolnili slovensko narodno likovno zbirko,
smo iskreno hvaležni.