Matija Jama
Šenklavž, Pogled na stolnico (1936)
NG S 2478
Med letoma 1929 in 1935 je Matija Jama stanoval v Souvanovi hiši na Mestnem trgu v Ljubljani. Šenklavški motiv se mu je odpiral ob pogledu skozi okno iz mansardnega ateljeja v petem nadstropju. Iz te perspektive je nastajala serija podob, v katerih je slikar združeval tri pomembne mestne spomenike − Rotovž, Robbov vodnjak in zahodno pročelje baročne stolnice z mogočnima zvonikoma. Od devetih različic, kolikor jih je mogoče danes prepoznati iz dokumentacije, je razlika med formatom najmanjše (Umetnostna galerija Maribor) in največje (Narodna galerija) kar dvakratna (od približno 60 x 40 do 120 x 80 cm). Kompozicijske razlike v seriji slik so malenkostne.
Če smo si nastanek Jamove serije slik Šentklavža predstavljali kot impresionistični projekt, podoben Monetovim serijskim motivom, moramo zdaj svoje védenje nekoliko popraviti. Preiskava z infrardečo reflektografijo je pokazala kvadratno mrežo pod barvno plastjo s pomočjo katere je slikar prenesel osnovne konture s fotografske predloge. Če pri manjših formatih kvadrirne mreže ni, pa njena uporaba pri največji sliki kaže na posebno naročilo podobe velikega formata, ki jo je Jama izvedel kot zadnjo v seriji za Bansko upravo. Proti koncu slikarjeve kariere lahko ugotovimo, da so slike, čeprav jih določata svetloba in improviziran značaj fakture in motiva, v bistvu zelo skrbno pripravljene v nekakšnem procesu »ikonizacije motiva«, če nekoliko priredimo Brejčev termin »ikonizacija krajine«. V tem pa je bistvena razlika med slovenskim impresionizmom in zgodovinskim pojavom tega sloga.
Avtorja
Andrej Hirci, Andrej Smrekar
Foto
Janko Dermastja
Postavitev
Andrej Smrekar
Prevod
Michel Mohor, Andrej Smrekar
Jezikovni pregled
Alenka Klemenc
6. april–5. maj 2013
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana