Romantični krajinar in vedutist Marko Pernhart velja za prvega pomembnega krajinarja na Slovenskem. Zavidljiv je njegov opus z več kakor 1200 deli v olju, še posebno pa izjemni 360-stopinjski panoramski pogledi z razglednih vrhov vzhodnoalpskega prostora, ki veljajo kar za del njegove izvirne tematike.
Marko Pernhart se je rodil v Spodnjih Medgorjah (Untermieger) pri Grabštajnu (Grafenstein) na današnjem avstrijskem Koroškem, umrl pa je v celovški deželni bolnišnici. Petnajstleten je šel v slikarski uk v Celovec in kmalu se je seznanil z Edvardom pl. Morom, tovarnarjem sukna in nadarjenim slikarjem v Vetrinju, pri katerem se je učil krajinarstva, in on mu je omogočil tudi nadaljnji razvoj. Prišel je v stik z vplivnim Franzem Steinfeldom, profesorjem krajinskega slikarstva na dunajski umetnostni akademiji.
Zaradi neposrednega slikanja po naravi je veliko potoval, o čemer priča petinšestdeset ohranjenih skicirk, in bil je prvi planinec med slikarji. Že leta 1849 je bil na Triglavu (panoramo hrani Narodni muzej Slovenije), zatem na Stolu (Narodna galerija, inv. št. NG S 292–295) in na drugih razglednih vršacih. Prav legendarni pa so njegovi vzponi na skoraj 3800 m visoki Veliki Klek (Grossglockner). V seriji panoram je nastal tudi pogled s Šmarne gore.
Panorama s Šmarne gore je dragocen dokument časa, saj nam ohranja takratno podobo danes zelo urbaniziranega prostora tega dela Slovenije. Panorama Šmarne gore je nastala v 60-ih letih 19. stoletja, ko se je slikar največ mudil na slikarskih pohodih po Kranjski. Prvi znani podatek o Pernhartovih panoramah s Stola in Šmarne gore je zabeležka v starejši literaturi, da je slike kupila Kranjska hranilnica iz zapuščine leta 1883 v Kranju umrlega ljubljanskega škofa Jerneja Vidmarja. Okoli leta 1960 pa jih je Narodna banka izročila Narodni galeriji.
Avtor
Ferdinand Šerbelj
Prevod in jezikovni pregled
Alenka Klemenc
3. april–6. maj 2014
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana