Herman Verelst (ok. 1640/41–London 1702) se je učil v slikarski delavnici očeta Pietra Hermansz Verelsta (ok. 1618–1678). Slikarji so bil tudi Hermanov mlajši brat Simon Verelst in Hermanova otroka Cornelis in Maria Verelst. Herman in Simon sta se leta 1663 v Haagu vpisala v slikarsko bratovščino. Podatki dovolj zgovorno predstavljajo družinsko tradicijo na področju umetniškega poslanstva, pomanjkljivo vedenje o Hermanu Verelestu pa že nakazuje, da se je posvečal tihožitjem, nabožnim motivom in portretu. Leta 1667 je bil Herman v Amsterdamu že poročen z Benečanko Cecilijo Fene; v istem mestu se omenja še leta 1670. Najbrž ga je ženino poreklo napotilo, da se je z družino odpravil proti jugu Evrope vse tja do Rima. Leta 1678 je bila v Ljubljani krščena njegova hči, a že 1680 se je z družino za tri leta preselil na Dunaj, kjer so mu dobra priporočila odprla vrata na cesarski dvor in do drugega dvornega plemstva. Po treh letih Dunaja so se Verelsti podali v London, in mojster je po krajših popotovanjih po otoški deželi umrl v britanski prestolnici. Slikarjev ugled med ljubljanskim plemstvom potrjujejo imena botrov pri krstu hčerke Katarine Helene v ljubljanski stolnici leta 1678. Z zbranimi podatki je Uroš Lubej stkal tanko nit o poteku Verelstovega življenjain po njegovem mnenju bi ga lahko povezali z Valvasorjevim skrivnostnim slikarjem Almanachom. Kakorkoli, objavljeni utrinki osvetljujejo del življenjske poti slikarja, ki se je zgledno predstavil s portretoma zakoncev Wiederkehrn.
Janez Jakob Wiederkehrn (1631–1702) in njegova žena Marija Elizabeta (1655–1718) sta v ljubljanskih arhivih dobro izpričana. Njuna "zaročna" portreta enakih mer (inv. št. ženinega portreta: NG S 634) sta reprezentativni podobi, a glede na čas dokaj umirjena predstavitev plemičev nižjega ranga. Portreta razkrivata slikarjevo znanje, ki se je utrdilo v očetovi delavnici, oplemenitilo pa s popotovanji po umetnostnih središčih. Podoba žene Marije Elizabete je dekorativno in barvno živahnejša od soprogove. Portret plemiča je za čas nastanka značilno temačen: iz povsem temnega ozadja s preudarno odmerjeno osvetlitvijo izstopa njegova podoba. Bogata lasulja zadržanega, a samozavestnega plemiča in skrbno naslikana umirjena modna oprava razkrivata slikarjevo veščino v preigravanju svetlih barvnih odtenkov in globokih senc na prevladujočih temnih tonih baročnega kroja. Prav uravnotežene svetlobne partije in vešča modelacija v tem portretu posredujejo prepričljiv izraz aristokrata in pričajo o umetnikovi slikarski veščini.
Portreta zakoncev Wiederkhrn nista pomembna le zato, ker zapolnjujeta vrzel v majhni skupini ugotovljenih slikarjevih portretov, ampak predstavljata tudi "žlahtni izbor" v seriji zgodnjebaročnih portretov na Kranjskem. To je pomembno še toliko bolj, ker Verelsta angleška umetnostnozgodovinska stroka uvršča med vešče portretiste njegovega časa. Tako je restavratorski poseg mag. Mihe Pirnata ml. tehten prispevek k razkrivanju umetniških vrednot obravnavanega slikarja.
Predstavitev je na ogled na zaslonu v Stalni zbirki.
Avtorja
Ferdinand Šerbelj
Miha Pirnat ml.
7. april–4. maj 2016
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana