Predbožični čas
oz. advent so dnevi priprav na božične radosti, kar je bilo v minulih stoletjih
prežeto s poglobljenim doživljanjem evangeljske zgodbe o Jezusovem rojstvu. Pri
nas so se jaslice v 17. stoletju najprej pojavile v samostanih, zlasti pri t.
i. mestnih redovih jezuitih in frančiškanih ter klarisah in uršulinkah, in iz
teh samostansko-mestnih okolij so se razširile na podeželje. Tako je bila srednjeveškemu
človeku zgodba predočena le na freskah in na rezljanih oltarjih, od teh pa se
je pri nas ohranilo le nekaj primerkov.
Zgovoren vpogled v
duhovnost poznega srednjega veka nam slikovito ilustrira freska poklona Sv.
treh kraljev v podružnici sv. Miklavža v Mačah nad Preddvorom. Kakšno skladje
legende o sivobradem Miklavžu z darili za otroke, ki goduje 6. decembra, in
tremi kralji, ki se z darili poklonijo novorojencu Jezusu!
Tako imenovani
Maški mojster je leta 1467 na površino celotne severne stene naslikal razkošni
pohod in poklon svetih kraljev, t. j. modrih z Jutrovega, kakor so opisani v
Matejevem evangeliju. Maška evangeljska pripoved velja za enega najlepših primerkov zgodbe o Svetih treh krajih na
Slovenskem. Zaradi vstavitve baročnega okna pa je bil obsežni prizor razbit na
dvoje in tu je predstavljen desni del s poklonom kraljev. Trije kralji, ki se
razlikujejo po starostnih dobah, so s spremstvom prispeli in najstarejši je že
pokleknil pred Novorojenca v materinem naročju, za Marijo pa je nepogrešljiva
žanrska figura Jožefa, ki se odkriva pred razkošnim kraljevim sprevodom. Krono
prvega, sivobradega moža pridržuje paž, kajti kralj se je pred nebeškim Kraljem
odkril. Detetu izroča zlat dar, eksotična darila pridržujeta tudi druga dva
kralja. Spremljajoči dvorjani so pravi sodobniki mladeničev z renesančnih
dvorov. Betlehemski dogodek se vrši pred za alpske kraje značilnim lesenim
hlevčkom oziroma stajo z nepogrešljivima oslom in volom. Ozadje pa zastira
široka panorama fantazijsko upodobljenega Jeruzalema, od koder so se bili sveti
pohodniki napotili v Betlehem pod zanesljivim vodstvom šesterokrake zvezde, ki
se je nazadnje ustavila nad hlevčkom.
Maški mojster,
znan le po tem pripisanem delu v cerkvi nad Mačami iz leta 1467, izhaja iz
delavnice mojstra Bolfganga, znanega po freski Jezusovega rojstva v Crngrobu
(1453) in po freskah v Mirni na Dolenjskem (1463/65). Podobnost med slikarjema
je tolikšna, da celo pomislimo na eno roko, kar seveda dokazuje likovno
izhodišče Maškega mojstra. Oba anonimna slikarja namreč v svojem delu
združujeta idealizem, podedovan od mehkega gotskega sloga zgodnjega 15.
stoletja, kar se kaže v lepotnosti obrazov in elegantnih gibih, s sočasnim realizmom,
ki je v naše kraje prihajal iz severnih dežel in se v njunih delih zaznava
predvsem v logičnem podajanju slikarske dekoracije. S tem te freske v razkošni
slikovitosti in lepotni idealizaciji nastopajočih predstavljajo enega izmed
kakovostnih vrhov v poznogotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem. Freske v
Mačah pa so pomembne tudi zaradi stilnih izhodišč v poznem 15. stoletju na
osrednjem Kranjskem.
7. december 2017–4. februar 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana