Andrej Lenče ml., posestnik, trgovec in funkcionar, se je rodil 28. 11. 1791 na Lavrici pri Ljubljani. Starša, Andrej (1770–1806) in Marija, roj. Trdina (1767−1861), sta bila posestnika in trgovca. Njuno posestvo je bilo na Lavrici ob deželni cesti proti Novemu mestu, današnji Dolenjski cesti. Že konec 17. stoletja je tam stala kmečka hiša, v kateri je gospodaril Peter Winkler, za njim pa Karel Henrik baron Paumgartner. Ta je umrl leta 1725, prvi pisni viri, ki pričajo o prisotnosti Lenčetov na Lavrici, pa so iz leta 1733, ko je na posestvu s hišnim imenom Gospodec že gospodaril Andrejev praded Franc Adam Lenče. Prvi gospodarji so nosili naslov Dominus (gospod), ki je pripadal odvetnikom, zdravnikom in uglednim možem, in prav ta naziv je posestvu dal hišno ime.
O Andrejevi mladosti ne vemo ničesar. Pred 18. letom je izgubil očeta, sledila sta poroka in prevzem posestva. V Šentvidu nad Ljubljano se je 21. 11. 1808 poročil z Marijo Šušteršič (1791–1863), hčerjo posestnika in lastnika znane gostilne ob Celovški cesti. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. V času Ilirskih provinc leta 1812 je bil vpoklican v francosko vojsko, a je bil oproščen. Po ljudskem izročilu ga s Francozi povezuje še najdba francoske blagajne, z denarjem iz katere naj bi zgradil nadstropno hišo z gostilniškim paviljonom, poleg pa vinsko klet. V družini so se poleg kmetovanja ukvarjali še s trgovanjem in prevozništvom. Trgovanje je zlasti pod Andrejem Lenčetom ml. prestopilo meje slovenskih dežel. Lenčeti so z vinom trgovali vse do Bavarske, Andrejevi potomci pa so si ob trgovskih poteh našli tudi neveste. Sin Mihael, dedič posestva, se je poročil na Bavarskem, vnuk Karel pa v Klosterneuburgu pri Dunaju, kjer se je šolal v opatijski vinski šoli. Oba sta z zapuščino skrbno ravnala in jo bogatila. Na Lavrici je začelo nastajati letovišče, kjer je bilo poleg gostinske ponudbe na razpolago celo kopališče. Odprtje železniške povezave proti Novemu mestu leta 1893 je pripomoglo k razvoju kraja, do Gospodčevih pa je iz Ljubljane ob vikendih vozil tudi omnibus. Lenčeti so gostinske obrate odprli tudi v Ljubljani, kjer so imeli v Wolfovi ulici št. 4 znamenito gostilno Beli volk, drugo – Lozar – pa v Rožni ulici št. 15; nekaj časa so bili tudi najemniki Virantove hiše, sosede Gruberjeve palače, kjer so imeli hotel Zvezdogled. Andrej Lenče je povečeval tudi kmetijsko posest, sprva s kupovanjem zemljišč na Ljubljanskem barju, nato pa zlasti gozdnih parcel v okolici Lavrice. Poslovno se je povezal s Fidelisom Terpincem, industrialcem s fužinskega gradu, ki je 1825. kupil fužinsko gospostvo, kamor je Lavrica spadala do zemljiške odveze leta 1848. Ko so bila odpravljena zemljiška gospostva in so bile oblikovane občine, je bila Lavrica vključena v Občino Dobrunje. Ob njeni ustanovitvi leta 1850 je bil Andrej Lenče izvoljen za občinskega svetnika. V Lenčetovi oz. Gospodčevi gostilni na Lavrici so se zbirali literati in druga inteligenca, tako pisatelji Ivan Lah, Fran Levstik ter Josip Jurčič in zdravnik Ljudevit Jenko.
Andrej Lenče, ki se je tri leta pred smrtjo (umrl 28. 2. 1865) dal upodobiti Mihaelu Stroju (1803–1871), je bil pomemben mož svojega časa in ga vsaj v okviru krajevne zgodovine premalo poznamo. Ravno slika, ki jo je Narodni galeriji podaril potomec Andreja Lenčeta, je vzbudila željo po raziskovanju njegovega življenja in dela ter iskanja sledi, ki jih je pustil za seboj.