Ob koncu srednjega veka se je razvil t. i. Pressbrokat (nem.), dekorativna tehnika z vtisnjenimi kositrnimi reliefi, ki je
imitirala značilno barvo in taktilnost brokatnih tkanin. Tehnika je bila v večjem delu Evrope
popularna okrog sto let, do srede 16. stoletja. Reliefe so izdelovali z vtiskovanjem različnih materialov v fino izrezljan kalup preko kositrne
folije. Pobarvane ali pozlačene reliefe so nato pritrdili na leseno površino
slik ali kipov. Tehniko so izpodrinile druge tehnike imitacije tkanin, npr. sgraffito,
kjer so vzorec izpraskali iz barve, nanesene na pozlato.
S staranjem je v kositrnih
reliefih prihajalo do značilnih, pogostih in obsežnih poškodb: ločevanja
plasti, odstopanja in odpadanja delov z nosilca. So posledica raznolikih
sestavnih materialov, ki se ob spremembah v okolju
različno krčijo/širijo. Njihove vezivne lastnosti se s časom spreminjajo. Tudi
zaradi nepoznavanja te pri nas izjemno redke tehnike je prihajalo do neustreznih
obravnav tovrstnih površin.
Poznavanje značilnih materialov in tehnik ustvarjanja lahko
pomaga pri določanju časa in prostora nastanka ali celo pri določanju avtorstva
umetnin. Izredno pomembno je tudi pri konservatorsko-restavratorski obravnavi,
zato pred posegom ugotavljamo materialno sestavo, stanje, vrsto in vzroke
propada umetnine. Po teh spoznanjih določimo plan dela, kaj je možno in kaj je prav
narediti.
Kip mladega papeža iz
zbirke Narodne galerije je poslikan, ima pozlačeno tiaro in plašč. Obleka je izdelana v tehniki imitacije brokata. Preko kositrne
folije je bil izvorno nanesen barvni lak, ki je imitiral zlato. V vdolbini
sredi obleke na prsih se je nekoč nahajala škatlica z relikvijami. Izbira sestavnih materialov kaže na vplive nemškega
prostora, vzorec z granatnim jabolkom pa na vpliv severnoitalijanskih delavnic.
Razlogi za konservatorsko-restavratorski poseg so bili strukturne in
estetske narave. Najbolj prizadet je bil prav predel z vtisnjenim brokatom,
ohranjena je le približno tretjina. Kasnejše plasti so reliefni vzorec dodatno
spremenile. Pozlačena
plašč in krona ter poslikani predeli obraza so bili dobro ohranjeni. Moteča in
estetsko nesprejemljiva je bila izrazito potemnela površina. Cilj posega je bil
preprečiti nadaljnji propad in doseči stanje, ki bo omogočalo razstavljanje.
Ob poskusih reševanja imitacije brokata so v preteklosti nanj nanesli
več materialov. Njihovo odstranjevanje bi bilo preveč tvegano, rezultati pa
vprašljivi. Poseg na tem predelu je bil zato omejen na pritrjevanje ostankov
reliefa na leseni nosilec. Nečistoče in potemneli premaz pa so bili uspešno
odstranjeni z ostalih površin. Poseg je bil zaključen z minimalno retušo.
Imitacija brokata je najverjetneje predstavljala glavni dekorativni
poudarek kipa ob njegovem nastanku. Za boljše razumevanje umetnine ob njenem razstavljanju
predstavljamo izris ostankov reliefnega vzorca in poskus delne rekonstrukcije
vzorca granatnega jabolka, ki je nastal s pomočjo podobnih primerov. Takšna
rekonstrukcija morda ne more v celoti zadovoljiti predstavitve tridimenzionalne
tehnike, zato nadaljnje možnosti predstavlja digitalna tehnologija.
Konservatorsko-restavratorski poseg s spremljajočo dokumentacijo je bil opravljen na Oddelku za konserviranje in restavriranje Narodne galerije v okviru diplomske naloge študentke prve stopnje študijskega programa Konserviranje in restavriranje likovnih del na Oddelku za restavratorstvu Erice Sartori pod mentorstvom izr. prof. Miladi Makuc Semion. Širše zastavljena naloga s poglobljenim študijem tehnike je bila nagrajena s Prešernovo nagrado za študente Univerze v Ljubljani, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za študijsko leto 2017/18.
Avtorici
Martina Vuga, Erica Sartori
Prevod in jezikovni pregled
Alenka Klemenc
Fotografije
Andrej Hirci, Erica Sartori
Rentgenski posnetek
ZVKDS Restavratorski center
Risbi
Erica Sartori
7. februar – 6. marec 2019
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana