V okviru predstavitve
starejše likovne umetnosti na Slovenskem Narodna galerija na svoji stalni
razstavi (razstavna dvorana št. 2) med drugim predstavlja tudi Hišni
oltarček Marijinega oznanjenja, delo neznanega rezbarja poznega
17. stoletja. Časovno opredelitev dokazujejo močan zagon v višino, figuri
na konzolah, ki sta izrazito manierističnih proporcev, čipkasta ornamentika
oltarne krone, volutni motivi ob straneh osrednjega dela ter drobni
ornamentalni nizi (motiv palice, diamanta in jajca v različnih kombinacijah),
ki krasijo okvir osrednjega dela povsem dematerializiranega oltarnega nastavka.
Miniaturen zgodnjebaročni
oltarček je prefinjeno rezbarsko delo srednjeevropskega izvora, ki je zagotovo
prvotno služil zasebnim pobožnostim premožnejšega naročnika. Kdo je bil to in
kje je živel, pa je malo verjetno, da bomo kdaj vedeli. Podatkov o primarnem
izvoru ne poznamo.
Vemo pa, da je bil ta
hišni oltarček del bogate zbirke starin barona Hansa Karla Kometra (1850–1925),
nekdanjega lastnika dvorca Pukštajn/Buchenstein (Bukovje), ki leži na desnem
bregu Drave, nizdol nedaleč od Dravograda. Ker je mož umrl brez potomcev, je
gospodarsko dobro stoječe posestvo in dvorec s celotnim inventarjem podedovala
njegova nečakinja Melita Feldmann (1881–1957), ameriška državljanka, in sicer
pod pogojem, »da 25 let ne sme ničesar prodati ali oddati iz gradu«. Z možem
sta se iz New Yorka preselila na Pukštajn, s katerim sta imela smele načrte.
Žal pa sta zaradi nekaj ponesrečenih poslovnih odločitev zašla v finančne
težave. Pravni zastopnik lastnice je stopil v stik s spomeniškim konservatorjem
za Dravsko banovino Francetom Steletom (1886–1972)
in ga prosil za cenitev zbirke. Stele je marca 1931 pregledal ves inventar in
najpomembnejše predmete popisal ter fotodokumentiral; bansko upravo je tudi
pisno obvestil o verjetni javni dražbi ter možnosti izpopolnitve zbirk Narodne
galerije in obrtnega oddelka Narodnega muzeja z dragocenimi in pomembnimi
predmeti iz pukštajnske zbirke.
Zakonca Feldmann sta
11. novembra 1931 razglasila bankrot. Kmalu zatem je Ivan Zorman
(1889–1969), tedanji upravnik Narodne galerije, opravil cenitev; njegov uradni
zapisnik (hrani ga Narodna galerija, inv. št. NG D 706-1) izdaja bogastvo in
dragocenost zbirke ter izjemnost posameznih predmetov.
Od
8. do 17. avgusta 1932 je potekala javna dražba premičnin iz dvorca Pukštajn.
Tedaj je Josipu Malu (1884–1978), ravnatelju Narodnega muzeja iz Ljubljane,
uspelo odkupiti velik del pomembnih predmetov, in sicer s pomočjo Zbornice za
trgovino, obrt in industrijo. Med njimi je bil tudi Hišni oltarček
Marijinega oznanjenja, v cenilnem zapisniku naveden pod tekočo številko 135
in ocenjen na 6000 dinarjev. V Narodnem muzeju so mu dodelili inventarno
številko NM 10117. Ob robu vpisa v inventarno knjigo je bilo pozneje s
svinčnikom dodano »NG 514/46«. Ta zabeležka predstavlja protokolarno številko
dokumenta z naslovom Seznam kipov, ki jih
Narodni muzej odstopa v hrambo Narodni Galeriji po sporazumu z šefom odseka za
umetnost in muzeje, datiranega s 5. decembrom 1946, kjer pod tekočo
številko 52 najdemo inventarno številko 10117, ob njej pa navedbo »Oltarček,
lesen relief polihromiran«; dokument sta 16. januarja 1947 lastnoročno
podpisala v. d. ravnatelja Narodnega muzeja Jože Kastelic (1913–2003) in
ravnatelj Narodne galerije Ivan Zorman.
Narodna galerija je pozneje hišni oltarček
uvrstila v svoj umetnostni fond, natančneje v zbirko plastike, in mu dodelila
inventarno številko NG P 75.