Vavpotičeva slika Ob oknu iz
leta 1915 se ukvarja z motivom figure, ki gleda skozi okno. Ta tema je postala pomembna v tretjem
desetletju 19. stoletja med nemškimi, francoskimi, danskimi in ruskimi
umetniki. Okno, ki ga umetniki postavljajo v središče kompozicije, služi kot
metafora neizpolnjenega hrepenenja. Slikarji so ta občutek definirali v
upodobitvah mirnih notranjščin, ki so pogosto predstavljale ateljeje z umetniki
pri delu in odprtimi okni s pogledom na mesto ali krajino. Najbolj razširjen in
priljubljen motiv te vrste je bil motiv ženskih figur, upodobljenih s hrbtne
strani pred oknom. Pri takšnih postavitvah lahko o čustvenem stanju ženskega
lika, ki mu ne vidimo obraza, sodimo le po naslikanih elementih v prostoru, v
katerega so jih umetniki umeščali. Povednejši so prizori, ko nam umetniki omogočajo
pogled na ženski lik s profila.
Vavpotičeva kompozicija slike je
realistično opisna. Ženska drža, njen starinski kostum in zaskrbljen pogled
skozi okno prežemajo sliko s sicer nostalgičnimi zgodovinskimi referencami,
vendar se odmika od tradicionalnega romantičnega občutja. Profil naslikane dame
nam razkriva smer njenega pogleda. Ženska figura ne zre skozi okno na mestno
pokrajino in prek nje v neskončno nedotaknjeno naravo, ki je v prvi polovici
19. stoletja pomenila hrepenenje po srečnejši sedanjosti in prihodnosti.
Mogoče pa je Vavpotič na tej sliki namerno,
skoraj gledališko uprizoril motiv s historično vsebino, da bi prikril pravo
vsebino. Okenske letvice ustvarjajo mrežo, ki zadržuje ženski lik v notranjščini
in v preteklosti. Kaj bi lahko bil vzrok za takšno stanje, nam slikar poda z
elegantnim detajlom, s katerim lahko razumemo skrito vsebino.
Avtorica:
Jassmina Marijan
6. februar – 5. marec 2025
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana