Postavljanje
jaslic je danes splošno uveljavljena božična praznična šega, ki je razširjena
po domovih, cerkvah in drugih javnih prostorih, zelo atraktivne so tudi
razstave jaslic. Izdelovanje jaslic, tako figur kot jaslične pokrajine,
zaznamuje izjemna kreativnost in navdušenje različnih generacij, ki današnji
trenutek povezujejo s staro jasličarsko tradicijo naših prednikov. Evropske
države in pokrajine gojijo raznoliko jaslično kulturo, v zgodovini sta bili
najpomembnejši neapeljska in tirolska tradicija, slednja je v poznem
19. stoletju vplivala tudi na razvoj jaslic na Slovenskem. Tuji primeri
jaslic se razlikujejo v tipologiji zasnove celote in figur, ki kažejo
geografske in kulturne specifike, razlikujejo pa se tudi po časovni komponenti
njihovega postavljanja. Tradicionalno se slovenske jaslice postavijo na sveti
večer, 24. decembra, in pospravijo na svečnico, 2. februarja. Vmes se
za praznik sv. treh kraljev, 6. januarja, spremeni postavitev jaslic,
saj se sveti družini, angelom, pastirjem in čredi ovac pridružijo še trije
modri z Vzhoda s spremstvom. Takšen je tudi sistem postavljanja velikih
cerkvenih jaslic v župnijski cerkvi v Železnikih, ki smo jih v Narodni galeriji
letos izbrali za predstavitev umetniške jaslične tradicije na Slovenskem.
Jaslice v
Železnikih sodijo v tip kulisnih
jaslic, ki so se pri nas pojavile in uveljavile
v 19. stoletju – obdobju, ko se je postavljanje jaslic po
slovenskih cerkvah zelo razmahnilo. Navadno so jaslične figure plastično
izdelane in jih povezujemo s kiparskim oziroma rezbarskim likovnim
ustvarjanjem, v primeru kulisnih jaslic pa gre za slikarsko delo odrskega tipa
jaslic z lesenimi kulisami, ki se stopnjevano odpirajo proti gledalcu in
ustvarjajo iluzijo realističnega prostora s prizorom Kristusovega rojstva. Jaslične
figure, naslikane na lesenih deščicah, lahko stojijo samostojno ali pa so del
večje figuralne skupine posamezne kulise. Ohranilo se je le nekaj primerov
tovrstnih jaslic, ki so zato izjemno dragocena kulturna dediščina. Prve
tovrstne jaslice je naslikal slikar Leopold Layer za župnijsko cerkev v Kranju
v zgodnjem 19. stoletju. Postavljali so jih več desetletij in velja, da si
jih je ogledoval tudi pesnik France Prešeren, kasneje pa so jih odstopili
župniji Predoslje. Tam so jih v času med svetovnima vojnama nadomestili z
novimi kulisnimi jaslicami slikarja Matije Bradaška ml., ki jih
postavljajo še danes, restavrirane Layerjeve jaslice pa hranijo v Muzeju jaslic
na Brezjah. V sredini 19. stoletja je slikar Matevž Langus naslikal
kulisne jaslice za frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani, ki
so jih uporabljali do okoli leta 1900, nakar so prišle v zasebno last. Zaradi
slabega stanja je slikar Anton Jebačin izdelal njihovo kopijo, izvirne jaslice
pa so spet pri frančiškanih. Viri pričajo še o nekaterih kulisnih jaslicah,
vendar niso ohranjene oziroma jih ne postavljajo več. Tak tip jaslic je
nekakšen pendant kulisnim božjim grobovom, ki so se po slovenskih cerkvah
ohranili v večjem številu in pričajo o velikonočnih šegah in navadah.
Jaslice za
Železnike je leta 1875 zasnoval in naslikal podobar in slikar Štefan Šubic
(1820−1884) za takrat novozgrajeno župnijsko cerkev sv. Antona Puščavnika.
Po izročilu je Šubic naslikal več kulisnih jaslic, vendar so te v Železnikih
edine ohranjene ter jih restavrirane in tehnološko izpopolnjene ponovno
postavljajo za božične praznike. Prizori so naslikani na deskah, ozadje z
veduto mesta Betlehem pa na platno, ki je umeščeno v lesen okvir. Jaslice
sestavljata dva osrednja prizora na ločenih kulisah, ki ju v času postavitve
tudi zamenjajo: na prvi kulisi je prizor Kristusovega rojstva, na drugi pa
prizor poklona sv. treh kraljev. Jaslice so prvotno postavljali v kapeli
sv. Andreja, danes pa krasijo prostor pred glavnim oltarjem. Domačini so
med drugo svetovno vojno iz požgane župnijske cerkve rešili tudi Šubičeve
kulisne jaslice in jih obvarovali pred uničenjem, izjemne dragocenosti pa se
zaveda tudi današnja generacija, ki skrbi za njihovo vzdrževanje in
postavljanje.
Avtor jaslic,
Štefan Šubic, je vodil podobarsko delavnico v Poljanah nad Škofjo Loko, ki je v
19. stoletju celostno izdelovala cerkveno opremo za bližnjo in daljno
okolico, njegova sinova − znamenita slikarja realista − Janez in
Jurij pa sta se s svojim likovnim delom uvrstila v vrh slovenske likovne
umetnosti. V stalni zbirki Narodne galerije je na ogled tudi podoba Poklon
sv. treh kraljev Janeza Šubica, s katero nadaljuje tradicijo
cerkvenega slikarstva očetove poljanske delavnice in upodabljanja božičnih
dogodkov.
Avtor
Andrej Doblehar