Razstava prinaša pregled konservatorsko-restavratorskih posegov
in raziskav na izbranih delih starih mojstrov iz zbirk slikarstva, kiparstva in
grafike Muzeja za umetnost in obrt v Zagrebu.
Konservatorsko-restavratorska dejavnost v Muzeju za
umetnost in obrt je imela pomemben vpliv na razvoj restavratorske stroke na širšem
nacionalnem območju. Začetke profesionalizacije na področju konservatorsko-restavratorske
skrbi za umetnine v Muzeju so spodbudili ravnatelji, predvsem Gjuro Szabo (1919–1926) in nato Vladimir Tkalčić (1933–1952), ki sta
svojo vlogo konservatorja za severno Hrvaško nadaljevala v okvirih muzejske
institucije.
Leta 1942 je Tkalčić zaradi velikih potreb po
restavriranju v sodelovanju z restavratorjem Zvonimirjem Wyroubalom spodbudil
ustanovitev restavratorske delavnice v Muzeju, prve javne restavratorske delavnice
na Hrvaškem. Zvonimir Wyroubal je v dokumentiranje uvedel sodoben pristop in
leta 1946 je v Muzeju pripravil prvo razstavo s konservatorsko tematiko na Hrvaškem
z naslovom Konserviranje in restavriranje umetnin. Zaradi vse večjih
potreb se je delavnica preselila in ustanovljen je bil Restavratorski zavod
JAZU, predhodnik današnjega Hrvaškega restavratorskega zavoda.
Danes so štirje konservatorsko-restavratorski oddelki specializirani
glede na vrste muzejskega gradiva iz enaindvajsetih muzejskih zbirk (oddelek za
slikarstvo in polikromirano plastiko, oddelek za tekstil, oddelek za steklo, kovino
in keramiko in oddelek za pohištvo). Načela varovanja obsegajo tri segmente:
konservatorski vidik, restavratorski vidik, osredotočen na muzejski pristop, in
raziskovalni vidik, ki zajema raziskave po raznovrstnih analitičnih metodah.
Konservatorske raziskave kot interdisciplinarno področje
znanosti in umetnosti nepogrešljivo prispevajo k umetniški interpretaciji in
celostni obravnavi umetnine.
Naravoslovne raziskave na delih iz zbirk slikarstva,
kiparstva in grafike Muzeja za umetnost in obrt, ki so predstavljena na
razstavi v Narodni galeriji, so pokazale neviden spekter informacij o tehniki
in tehnologijah, ki so jih uporabljali stari mojstri. Pri sliki Mistična zaroka
sv. Katarine so rezultati raziskav vplivali na premik datacije v zgodnejše
obdobje. Strukturne raziskave na slikah Diogen in Slovo Eneja
in Didone so pod slikovnimi plastmi pokazale drugačne upodobitve in odprle
nova umetnostnozgodovinska vprašanja.
Konservatorsko-restavratorska dela so omogočila materialno
stabilnost umetnin, prikazala prefinjeno modulacijo kipa Sv. Lovrenc,
svežino barv na slikah ali grafično veščino mojstrov ter s tem približale
prvotni videz umetnin. Raziskave in izvedena dela so prispevala k ohranitvi in
promoviranju muzejske kulturne dediščine za prihodnje čase.
Konservatorsko-restavratorske posege in preliminarne
raziskave na umetninah so izvedli Jasminka Podgorski, Srećko Budek in Vedran
Benović iz MUO ter zunanji sodelavci Pavao Lerotić, Višnja Bralić, Mario Braun
in Domagoj Mudronja iz HRZ-ja in Jelena Piasevoli Mikac in Velimir Mikac iz
Kustoda d. o. o.