Kipar
Lojze Dolinar (Ljubljana, 1893 – Ičići pri Opatiji, 1970) je avtor realističnih
monumentalnih del, tako prostostoječe kot arhitekturne plastike. Njegov bogati opus se slogovno giblje od
akademskega realizma, simbolizma, secesije in slikovitega impresionističnega in
neobaročnega načina, vse do ekspresionističnega kiparstva in programskega
socialističnega realizma. Njegove portrete, akte in dinamične figuralne kompozicije,
zasnovane v kontrastu med gladko in grobo obdelavo površine, zaznamujejo
neproporcionalne telesne dimenzije. Po študiju pri profesorju Josephu Müllnerju
na dunajski in kratkotrajnem študiju na münchenski akademiji je Lojze Dolinar
nato med letoma 1912 in 1917 bival v Ljubljani. V tem obdobju so v njegovem
ateljeju nastali portreti pomembnih osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja.Med vojno je bil vpoklican, leta 1920 pa je za nekaj
mesecev odšel v New York ter potoval po Italiji in v Pariz. Po prvem večjem
naročilu iz Beograda se je usmeril v arhitekturno kiparstvo. Leta 1932 se je
preselil v jugoslovansko prestolnico, kjer je bil na tamkajšnji akademiji leta
1949 imenovan za rednega profesorja za kiparstvo. V Beogradu se je uveljavil
kot avtor številnih javnih naročil.
V kiparjevem opusu pa je tudi vrsta
manjših intimnih plastik, med katere sodita kipca Favn in Favna.
Kipa izvirata iz največje zasebne zbirke Dolinarjevih del, ki je bila last
gospodarstvenika, založnika in zbiralca Čeha Huga Uhliřja. Na svojem gradu Ruda (Loka pri Zidanem
Mostu) je imel Uhliř bogato zbirko slik in plastik večino domačih umetnikov, a ker so dvorec med
drugo vojno požgali, je bil velik del zbirke uničen.
Lojze Dolinar je med svojimi trinajstimi deli na XIV. umetniški razstavi v Jakopičevem
paviljonu, razstavil tudi obe
obravnavani mali plastiki takoj po nastanku leta 1917. Pričujoče ljubke novobaročne figure
debelušnih otroških stoječih favnov je kipar napravil v času, preden je bil
leta 1917 mobiliziran v Judenburg. Med
vojno ni bilo javnih naročil, zato se je umetnik posvečal mali plastiki. Primerljivo
njegovo delo v zbirki Narodne galerije je kipec Deček s čebelico, ki je bil na XV.
umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1918 naslovljen V
strahu. Predstavlja ljubko novobaročno otroško figuro debelušnega dečka, ko
se je v strahu pred čebeljim pikom nagnil nazaj in si z desnico, na katero je
ravnokar sedla čebelica, poskuša zaščititi obraz.
Mali baročno bohotni kipci
plastično sočnih favnov, puttov, dečkov, so bili motivi, katerim se je kipar
rad posvečal. Predvsem je figurice postavljal v različne poze, s katerimi se je
poizkušal v predstavljanju čustev, npr. strahu, veselja, bahaštva, radoživosti
ali hudomušnosti. Takšne figuralne kipce s priljubljeno motiviko je občinstvo v
obdobju manjše kupne moči namreč zvesto kupovalo za krasitev svojih domov.
Avtorica
Mateja Breščak
Predstavitev: četrtek, 6. oktober, ob 18.00
6. oktober–2. november 2022
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana