"Fantje
se postavljajo z banderi. Navadno so jih nosili tisti, ki so bili tisto leto na
naboru, ali pa tisti, ki so že odsluži
vojake. Ponekod prineso k farni vstajenjski procesiji tudi bandera iz vseh
podružnic." (Niko Kuret, Praznično leto Slovencev)
Bandero je cerkvena zastava z verskimi simboli,
obešena na prečnem drogu (povzeto iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika). S
sakralnimi motivi obojestransko poslikano platno je všito v večji kos barvnega
blaga ali brokata, značilno oblikovanega na spodnjem robu. Ta je okrašen s
cofki in obšit z resami. Samo sliko lahko kot okvir obroblja zlat trak. Bandero
na prečnem drogu je prosto obešeno na enega ali več nosilnih drogov, odvisno od
njegove velikosti in teže. Med procesijo ali postavljena v cerkvi so bandera
izdatno prispevala k bogati podobi praznika, marsikje pa so bila razstavljena
kar vse leto.
Nekaj bander je svoje mesto dobilo tudi v depoju in
razstavišču Narodne galerije. Praviloma je ohranjen zgolj slikovni del
predmeta.
Ob projektu Izzvenevanje
baroka in med pripravami na novo stalno postavitev smo restavratorji
Narodne galerije restavrirali tri tovrstne umetnine, ena pa je še v
restavratorskem postopku. Vse so bile v preteklosti že restavrirane, kar pa nam
dela ne olajša. Kljub nedvomni kvaliteti slikarije in pomembnosti avtorja so
bila bandera z ene, manj zanimive ali bolj poškodovane strani navadno tračno
ali v celoti podlepljena, ter nato obravnavana in okvirjena kot običajna slika.
Strokovna etika in razumevanje umetnine kot celote nam
v današnjem času narekujeta drugačne pristope, tako v restavriranju kot
prezentiranju tovrstnih umetniških predmetov. Predstavljeni primeri so dela
slovenskih baročnih in realističnega mojstra: Fortunata Berganta (1721–1769), Antona Cebeja (1722–po 1774), Leopolda Layerja (1752–1828) in Jurija Šubica (1855–1890).
Enako kot po zadnjih standardih strokovno opravljeni
restavratorski posegi je za Narodno galerijo pomembno tudi, da se način
razstavljanja v čim večji meri in po prostorskih zmožnostih približa karakterju
in vsebini umetnine. Tendenca razstavljanja bandera se nagiba k temu, da bi
slika prosto visela, v kolikor strukturalna trdnost to dopušča.
10. maj–6. junij 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana