Odstiranja, marec 2017

Kipar Jakob Savinšek (Kamnik, 4. februar 1922 – Kirchheim, 17. avgust 1961) sodi v vrh slovenskega modernističnega kiparstva. Po gimnaziji med drugo svetovno vojno se je učil risanja pri Rihardu Jakopiču. Leta 1945 se je vpisal na novoustanovljeno ljubljansko akademijo, kjer so bili njegovi učitelji brata Zdenko in Boris Kalin, Frančišek Smerdu in Peter Loboda. V petdesetih je veliko potoval po Evropi, leta 1961 pa je skupaj z Janezom Lenassijem spodbudil mednarodne kiparske simpozije v Sloveniji, imenovane Forma viva.

Savinšek je predstavnik vmesne faze kiparjev na Slovenskem, med starejšo in mlajšo kiparsko generacijo, in je v izjemno kratkem ustvarjalnem obdobju prešel od tradicionalne realistične figuralne zasnove do abstraktnih rešitev. Njegovi prvi javni spomeniki so bili bliže uveljavljenemu realizmu (spomenik Juliusu Kugyju v Trenti, 1952), pozneje pa mu je modernistično paradigmo uspelo vključiti tudi v dela na prostem, izvršena po naročilu (Spomenik NOB na Gričku, 1954–1961; Spomenik Ivanu Tavčarju, Visoko pri Poljanah, 1957; Spomenik Simona Gregorčiča, Kobarid, 1958).

Luc Menaše je leta 1955 o Jakobu Savinšku zapisal: »Poleg maloštevilnih starejših kiparjev, poleg obeh Kalinov, Putriha in Smerduja, med nekaterimi nadobudnimi in poleg mnogih rokodelcev se je znašel tudi odločen visokorasel moški, žilav, trezno preudarjajoč, pa tudi zanosnega duha. Komaj smo ga dobro opazili, že je stal prav v prvi vrsti in niti ne kaže, da se je s tem zadovoljil.«

Jakob Savinšek je bil izrazit figuralik, saj njegov opus zaznamujejo številni premišljeni, psihološko okarakterizirani portreti. V obdobju socialističnega realizma so portreti stopili v ozadje, prednost so imeli motivi NOB in dela. Izjema so bile upodobitve pomembnih politikov. V petdesetih letih je Savinšek figure postopoma preoblikoval v čiste oblike z opuščanjem realističnih podrobnosti, a z ohranjanjem prepoznavnosti. Nikoli realiziran Osnutek za spomenik arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957) je nastal v letu arhitektove smrti, leta 1957. Zasnovan v elegantni mehki liniji, stilizirano poenostavljen in hkrati monumentalen v svoji intimnosti, ponuja gledalcu dinamičen pogled z vseh strani. Po iskanju čistih izraznih oblik se zgleduje pri Constantinu Brancusiju in pri Henryju Mooru in prehaja v poenostavljene znakovno oblikovane krivine, a z nakazanimi osnovnimi obraznimi značilnostmi ohranja prepoznavnost vélikega arhitekta. Portret izžareva napetost, vitalnost in kreativnost in s tem zajame Plečnikovega duha.

Psihološko pomenljivi osnutek, ki sodi v sklop Vladne umetnostne zbirke Narodne galerije, je od avtorja leta 1960 odkupil Svet za prosveto in kulturo.

S predstavitvijo osnutka za Plečnikov spomenik kiparja Jakoba Savinška Narodna galerija obeležuje 145. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti našega slovitega arhitekta Jožeta Plečnika.

Avtorica
Mateja Breščak