Temeljni
monografski članek o kiparju Svetoslavu Peruzziju je objavila Bojana
Hudales-Kori leta 1970 v Zborniku za umetnostno zgodovino. V kiparjevo
ljubljansko obdobje (ok. 1908), je avtorica umestila Peruzzijev osnutek za
nagrobnik Jana Lega, vendar ga v katalogu kiparjevih del ob koncu članka ni
navedla. Edina omemba obravnavanega dela v članku se glasi: "V istem času je izdelal
osnutek za nagrobnik Jana Lega, Čeha, ki je bil velik prijatelj Slovencev in
zlasti slovenskih dijakov. Spomenik so postavili v Pragi."
Jan Lego (1833–1906), začetnik češko-slovenske vzajemnosti, se je rodil 14.
septembra 1833 v Lhoti pri Zbirovu na Češkem, umrl je 17. septembra 1906 v
Pragi. Leta 1857 je nastopil službo pri okrajnem sodnem uradu v Kamniku in
naslednje leto pri deželni vladi v Ljubljani. Leta 1860 je šel
v Trst v službo v deželno vlado, od koder je bil dve leti pozneje prestavljen
na Dunaj v pomorsko ministrstvo. V službo pri arzenalu v Pulju je bil poklican leta 1872, zatem pa se je za stalno vrnil na Češko, kjer je
v Pragi služboval kot kustos bakrorezov in muzikalij v Muzeju češkega
kraljestva. Lego je ljubiteljsko raziskoval slovensko glasbeno preteklost,
sodeloval pri razvoju glasbene produkcije na Slovenskem in bil med
soustanovitelji organizacijskih oblik slovenskega glasbenega življenja. Prav
tako je bila njegova zasluga ustanovitev slovanske narodne čitalnice v Trstu. Na
njegovo pobudo se je začelo markiranje slovenskih planinskih poti, sodeloval je
pri ustanovitvah slovenskega in češkega planinskega društva ter pomembno
prispeval k utrjevanju češko-slovenskih povezav. Lego je bil vseskozi v tesnih
stikih med drugimi z županom Ivanom Hribarjem (1851−1941) in pesnikoma Simonom Gregorčičem (1844−1906) in Antonom Aškercem (1856−1912).
Kipar Svetoslav Peruzzi je izdelal
okras za Legov nagrobnik, ki so ga postavili na praškem pokopališču Olšanské
hřbitovy. Legov nagrobnik krasi kvadratna bronasta plošča s plitvim portretnim
reliefom pokojnika v levem profilu. Iz odločnih, a dobrohotnih obraznih potez
upodobljenca z rahlo ukrivljenim nosom, urejeno brado ter brki in z nakazanimi
gubami na čelu ter ob globoko udrtem očesu prepoznamo Peruzzijev izraziti
realizem. Portret sodi med umetnikova zgodnja realistična dela in bistveno ne
izstopa iz okvirov poznohistoristične nagrobne umetnosti. Ob obeh straneh stele
je na kamnito držalo "obešen" bronast lovorjev venec z žalnim
okrasnim trakom, ki se ob vznožju ovija čez laterno. Zadnji del kamnitega
nagrobnika je brez okrasja. Med Peruzzijevimi nagrobnimi spomeniki z začetka
stoletja izstopa Legov, kot edini v zasnovi portretno zvestega reliefa.
V kiparskem
fondu Narodne galerije je hranjen mavčni osnutek nagrobnika s prepoznavnim
portretnim reliefom Jana Lega. V končno izvedbo se kipar ni odločil vključiti
zgornjega dela osnutka z glavama simboličnih figur, ki predstavljata
prijateljstvo in trdno vez slovenskega in češkega naroda. Delo je bilo v
dokumentaciji Narodne galerije doslej napačno pripisano Ivanu Zajcu.
Postavitev
nagrobnika lahko datiramo v leto Legove smrti konec leta 1906
oziroma v leto 1907, a takrat še brez pokojnikovega portreta. Nagrobni spomenik
so "z veliko udeležbo slovenskih gostov" javno odkrili 29. junija
1911, iz česar je jasno, da je bil relief na nagrobno stelo vključen nekaj let
po zasnovi. Največje
zasluge za Legov nagrobnik je imel učitelj, založnik, urednik in prevajalec iz
češčine Andrej Gabršček (1864–1938), ki se je posvečal slovanski kulturi. Deloval je pri časnikarskih
organizacijah, bil med ustanovitelji Slovanskega novinarskega društva v Pragi
in leta 1908 poročal na vseslovanskem kongresu v Pragi. Svoje srečanje z Legom
leta 1887 je v knjigi Goriški Slovenci takole opisal: "Poročilo iz
Trsta sem oskrbel jaz, ki sem bil takrat povsod zraven, na povabilo Jana Lega,
s katerim sem bil že nekaj let v pismeni zvezi, a se je takrat nudila prilika,
da se osebno spoznava. Ko sem se vrnil v Kobarid sem moral poslati Legu v Prago
dva paleta po pet kil semena naših planinskih trav, da jih je razsejal po
čeških lesih in livadah, češ: tako naj se zlijeta slovenska in češka
flora. ̶
Ali si morete misliti večjega idealista? In v duhu sem videval
častitljivega Jana Lega, kako v turistovski srajci, gologlav in z zavihanimi
rokavi, kakor Jakopičev »Sejalec«, razsipa naše planinske trave po čeških logih
in pri tem moli molitvico o slovinsko-češkem pobratimstvu."
Peruzzijev
nagrobni relief je poklon hvaležnih Slovencev češkim prijateljem.