Ida
Leopoldina Emilija Künl se je rodila 2. oktobra 1853 na Starem trgu v Ljubljani
Mariji Seydl in akademskemu slikarju Pavlu Künlu. Po zaključenem štiriletnem
osnovnem šolanju pri ljubljanskih uršulinkah je obiskovala ponavljalni razred.
Hodila je v risarski razred in, kot je razbrati iz šolskega poročila, pri
risanju dosegala dobre rezultate, saj je njeno ime na seznamu še posebej
odlikovanih učenk. Risarske in slikarske veščine je mladi Idi posredoval tudi
njen oče Pavel, slikarsko šolanje pa je nadaljevala pri Henriki Langus,
nekdanji sosedi s Starega trga.
Kmalu
je začela s poučevanjem tudi sama, med drugim je učila risati mlado Ivano
Kobilca. S prihodkom in z denarno pomočjo Kranjskega deželnega zbora, ki jo je
prejemala med letoma 1873 in 1880, je večkrat odpotovala v tujino. Najprej se
je leta 1873 podala na Dunaj, v naslednjih dveh letih je bila v Münchnu, nato
pa se je vsako leto vračala v cesarsko mesto. Na Dunaju je v galeriji Belvedere
kopirala stare mojstre in se šolala pri profesorju Janu Novopackyju, slikarju
čeških korenin, ki je na dunajski akademiji študiral krajinsko slikarstvo
istočasno z Idinim očetom. Leta 1878 se je Ida Künl v portretnem slikarstvu
urila v ateljeju M. Aignerja, učila pa se je tudi pri slikarju in grafiku
Conradu Grefeju. Navezala je stik še s češkim slikarjem in grafikom Ludwigom
Michalekom, a ni znano, ali je bila tudi njegova učenka. Študijska potovanja je
slikarka zaključila z razstavo v rodnem mestu. Časopisje je poročalo o njenih
slikah, ki jih je publiki predstavila v izložbah ljubljanskih trgovin.
Aprila
1881 je Idi Künl umrla mati. Naslednje leto se je Ida poročila in s tem dokončno
zapustila Ljubljano. Poročila se je na Dunaju z akademskim kiparjem Johannom
Unterkalmsteinerjem, ki je bil po rodu iz Južne Tirolske, kiparstvo pa je
študiral na akademiji v Münchnu in se leta 1873 preselil na Dunaj. Zakonca sta
imela pet otrok: Hansa (1882−1914), Oskarja (1883−1884), Edmunda (1884−1892),
Mario (1886−?) in Martho (1888−1959).
Po moževi smrti januarja
1897 je Ida družino preživljala z majhno trgovino s slikarskimi pripomočki. Ukvarjala
se je tudi s slikanjem inizdelovala poslikave za množično prodajo in domačo rabo. Ida
Unterkalmsteiner je ostala sama s hčerko Martho in sinom Hansom, nad katerim je
prevzel skrbništvo Idin brat Oskar. Stric je Hansa do njegovega 19. leta
finančno podpiral in ga vzpodbujal pri umetniškem ustvarjanju, tako da se je kmalu
uveljavil kot grafik, oblikovalec, risar in slikar. Leta 1914 je bil imenovan
za profesorja na umetno-obrtni šoli v Boznu, a je začetek njegove nove kariere
prehitela prva svetovna vojna; umrl je na vzhodni fronti v Galiciji.
O nadaljnjem življenju
Ide Unterkalmsteiner in njene družine ne vemo ničesar več. Slikarka je umrla 15.
marca 1926 v starosti 72 let; pokopali
so jo v družinski grob na dunajskem centralnem pokopališču.
Sodeč po sočasnem
dnevnem časopisju je Ida v času pred poroko in selitvijo na Dunaj veliko slikala
predvsem portrete, oltarne slike in druge sakralne prizore, kopirala je dela
starih mojstrov, zanimalo pa jo je tudi zgodovinsko slikarstvo.
Ida Künl, kasneje
Unterkalmsteiner oziroma Kalmsteiner, saj je podobno kot mož in sin Hans tudi
ona kot umetniško obliko priimka uporabljala njegovo skrajšano verzijo, je bila
tehnično gledano solidna slikarka, a njena dela ne kažejo napredka v iskanju
likovnih rešitev in novih pristopov. Kljub vsemu pa so časopisi o njej pisali
pohvalno, z naklonjenostjo so poročali o njenem delu in vabili ljubitelje
umetnosti k nakupu njenih slik.
5. oktober – 8 . november 2023
Narodna
galerija
Prešernova
24
1000
Ljubljana