Leta 2012 je Narodna galerija od
zasebnega lastnika odkupila mavčni doprsni dvojni otroški portret kiparja
Alojzija Repiča (Vrhpolje pri Vipavi,
1866 – Ljubljana, 1941), ki je datiran z letom 1919 in označen z napisom Mirko / Zofija. Ob nakupu identiteta
upodobljencev ni bila poznana. Opus Alojzija Repiča je bogat s številnimi
realističnimi portreti znamenitih osebnosti iz slovenskega kulturnega
življenja, v zgodovino kiparskega ustvarjanja na Slovenskem pa se je umetnik
zapisal predvsem kot pedagog. Od leta 1905 pa do upokojitve leta 1931 je bil profesor
za modeliranje, rezbarstvo in figuralno plastiko in vodja kiparskega oddelka na umetnoobrtni strokovni
šoli v Ljubljani. Iz njegove šole so izšli mnogi ugledni slovenski
kiparji, kakor so Lojze Dolinar, France Gorše, brata Boris in Zdenko Kalin,
France Kralj, Ivan Napotnik, Frančišek Smerdu, Ivan Povirek, Božo Pengov, kiparjev
sin France Repič in drugi. Ustvarjal je v okvirih akademskega realizma,
navezujoč se na zglede renesančnega in klasicističnega kiparstva, ki so
ustrezali okusu tedanjega meščanskega sloja.
Med raziskovanjem identitete upodobljenih otrok se je
pokazalo, da od petindvajsetih plastik, ki jih je Repič razstavil v Jakopičevem
umetniškem paviljonu v Ljubljani leta 1924, tri dela niso bila naprodaj, kakor
navaja katalog, in med njimi je plastika z naslovom Dr. Drgančeva otroka. Dr. Franc Derganc (Semič, 1877 – Ljubljana,
1939) je bil zdravnik, kirurg, ki je od leta 1911 vodil prvi kirurški oddelek
ljubljanske bolnišnice. Z Repičem sta se domnevno spoznala že na Dunaju, kjer je
kipar po študiju ostal do leta 1902, dr. Derganc pa je naslednje leto
promoviral na tamkajšnji medicinski fakulteti. Francu Dergancu se je v zakonu
rodilo sedem otrok – štirje fantje in tri dekleta, med njimi tudi Mirko in
Zofija, torej otroka, ki sta z napisom označena na naši plastiki. Dr. Mirko
Derganc (Ljubljana, 1914–1981) je bil začetnik plastične kirurgije pri nas,
pozneje tudi eden od Titovih osebnih zdravnikov, Zofija Derganc (Ljubljana,
1916–1990) pa je bila diplomirana farmacevtka.
V slovenski umetnostni dediščini je
med kiparskimi uresničenji dvojnih otroških portretov najbolj znana
Bernekerjeva marmorna upodobitev Zdenke Vidic s prijateljico Miro Ban (ok.
1907), od slikarskih pa pritegne pozornost Kobilčin nežni pastelni Portret Nade in Nevenke Šlajmer,
imenovan tudi preprosto Sestrici (1906).
Doprsje Dergančevih
otrok, petletnega Mirka in njegove dve leti mlajše sestrice Zofije, ki kakor
prej omenjeni deli, sodi med intimna zasebna naročila, pomembno
dopolnjuje ne le Repičev opus v kiparski zbirki Narodne galerije, temveč
tovrstno tematiko v galerijskem fondu nasploh.
2. oktober–5. november 2014
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana