Pred devetdesetimi leti se je po dolgotrajnih prizadevanjih zbrala skupina slovenskih izobražencev raznih strok z namenom, da ustanovijo Društvo Narodna galerija, ki naj zbere in predstavi slovensko umetnostno preteklost in tedanjost. V nasprotju z drugimi podobnimi evropskimi ustanovami je bilo njeno zbirko treba šele zasnovati. Zgodovino nastajanja Društva Narodna galerija, njegovo konsolidacijo, pot do državne ustanove in njeno razvejano dejavnost smo javnosti predstavili pred desetimi leti ob galerijski osemdesetletnici. Tokratna razstava in katalog pa se ozirata prav na začetek nastajanja nacionalne umetnostne zbirke in pričata o ustvarjalnosti, vizionarstvu, odločnosti, spretnosti in razumnosti njenih pobudnikov. Skozi utrip časa prinašata podrobnosti o pridobivanju prvih umetnin, interesih ustanoviteljev, njihovem umetnostnem okusu, prepričanjih, dilemah in spoznanjih.
Bogatitev umetnostnega fundusa institucije je bila vse od njenega začetka ena od osrednjih in morda celo najprestižnejših nalog. Tako kot so se v prvih letih ukvarjali pretežno z rekonstrukcijo razvojne poti slovenske umetnosti, nas danes ovirajo skromna proračunska sredstva. V prvih letih zastavljeni okviri zbiranja del slovenskih avtorjev in tistih umetnikov, katerih dela so vplivala na razvoj slovenske umetnosti, so ostali aktualni do danes. Ustvarjanje tedaj živečih umetnikov se je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja sicer začelo postopno umikati na račun zgodovinske zbirke, nekaj obsežnih donacij v zadnjih letih pa je časovni okvir zbiranja znova potisnilo v komaj minuli čas. Verjamemo, da bodo prav donacije posamičnih umetnin, večjih sklopov ali celo zbirk tudi v naslednjih letih dopolnile preskromno odmerjena sredstva za odkupe pomembnih umetnin, ki sodijo v nacionalno javno zbirko in morajo biti dostopne najširšemu krogu.
Dve stalni zbirki – slovenske umetnosti in evropskih slik – predstavljata 358 slikarskih in kiparskih del. Pred prostorsko razširitvijo leta 1993, ko smo pridobili prostor za občasne predstavitve, smo za vsako večjo razstavo umikali stalno zbirko slovenske umetnosti. Danes ob dveh stalnih zbirkah zapolnjujemo kar tri razstavne prostore – osrednje razstavišče v Novem krilu, razstavni prostor v Vhodni avli in od leta 2006 galerijo Narodni dom. Leta 1948 je bilo v Narodni galeriji, tedaj že državni ustanovi, zaposlenih pet oseb, dvajset let pozneje enajst, danes nas je petintrideset.
Stavbni kompleks Narodne galerije obsega 12.130 kvadratnih metrov. Stalnima zbirkama je namenjenih 2040 kvadratnih metrov, za nerazstavljene umetnine so zagotovljeni optimalni prostori hranjenja na 810 kvadratnih metrih depojskih prostorov. Knjižnica, fototeka, predavalnica in drugi javnosti dostopni prostori obsegajo prek 400, restavratorski ateljeji, pisarne in servisni prostori pa še več kot 760 kvadratnih metrov.
Devetdeset let intenzivnega življenja osrednje slovenske nacionalne ustanove za zbiranje, varovanje, hranjenje, proučevanje in razstavljanje starejše likovne umetnosti je ugledna doba. Od ustanovitvenega občnega zbora 18. septembra 1918 do današnjega dne je skozi različne zgodovinske okoliščine, spremenjene države, politične sisteme, na strokovnih križpotjih in celo ob poskusih uveljavitve osebnih interesov posameznikov ohranila avtonomijo in strokovno integriteto na poti, ki je bila začrtana ob njeni ustanovitvi in v prvih letih delovanja. S svojimi zbirkami, razstavami, zbrano dokumentacijo, raziskovalnim delom, publikacijami, restavratorsko ter razvejano pedagoško in andragoško dejavnostjo je Narodna galerija bistveno sooblikovala slovensko umetnostnozgodovinsko stroko in bila v nekaterih poglavjih celo njena nosilka. Za umetnine in delo so bile po najboljših močeh zagotovljene kar najbolj ustrezne razmere ter s tem postavljeni trdni temelji za nadaljnji razvoj.
Današnja generacija se lahko na delo svojih predhodnikov ozira s spoštovanjem in občudovanjem, ki nas – tako kot tradicija sama – zavezujeta ter usmerjata pri našem delu. Zbirka Narodne galerije kot reprezentativna zbirka likovnega snovanja naj ostane sestavni del in trdno jedro naše kolektivne zavesti tudi v prihodnosti.
Avtorica razstave in urednica kataloga
Mojca Jenko
Oblikovanje razstave
Meta Hočevar
Oblikovanje tiskovin
Bojan Lazarevič
Gradivo za razstavo sta posodila
Mestni muzej Ljubljana
Moderna galerija Ljubljana
Izvedbo projekta je finančno podprlo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.