Prelom stoletij

Razstava v sodelovanju z Narodnim muzejem Centro de Arte Reina Sofía in španskim veleposlaništvom v Sloveniji ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.

Na razstavi Prelom stoletij. Španska umetnost 1881 -1925 iz Centro de Arte Reina Sofía bo razstavljenih 36 del od tega 22 slik in 14 kipov. Avtorji teh pa so znamenita imena španske umetnosti, med slikarji Isidre Nonell, Emiliano Barral López, Pablo Gargallo Catalán, Juan de Echevarría ... med kiparji Julio González Pellicer, José Gutiérrez Solana, Julio Romero de Torres, ...

Gradivo je slogovno heterogeno in odraža prevladujoče likovne tokove v evropskem, posebej v francoskem sočasnem slikarstvu. Tematika pa zajema več španskih nacionalnih motivov, v ospredju sta človek in njegovo telo.

Ob razstavi bo izšel katalog z barvnimi reprodukcijami vseh razstavljenih del in dvema obsežnima esejema o slikarstvu avtorice Belén Galán in o kiparstvu avtorice Carmen Fernandez Aparicio.

Razstava z deli devetindvajsetih umetnikov predstavlja obdobje, ki je pomenilo začetek modernizacije slikarstva in kiparstva v Španiji. Predstavljena dela temeljijo na različnih, nasprotujočih si estetskih pojmovanjih, značilnih za novo umetniško stvarnost v Španiji ob prelomu stoletja. Slikarji Hermen Anglada-Camarasa, Santiago Rusinol, Darío de Regoyos, Isidre Nonell, Francisco Iturrino, Juan de Echevarría, Ignacio Zuloaga, Eduardo Chicharro, Julio Romero de Torres, Nicanor Pinole, Valentín in Ramón Zubiaurre, Daniel Vázquez-Díaz, Joaquim Sunyer, Julio González in José Gutiérrez Solana pričajo o likovnih preobrazbah, ki so se pojavile v okviru modernizma, simbolizma, ekspresionizma - torej slogov, ki so prevladovali v Evropi - ter t. i. noucentisma, ki se je spočel v katalonskem okolju. Slikarski opus, ki ga na tej razstavi zastopa resnično pomembna skupina del, zaznamuje svetovljanstvo, značilno za večino predstavljenih umetnikov, nanj pa so cepljene nekatere značilne poteze španske identitete. Med razstavljenimi slikami so tudi ključna dela teh mojstrov, ki so jih nekateri kritiki označili za predhodnike moderne.

V kiparstvu je prelom stoletja pomenil hkrati tudi prelom z akademizmom 19. stoletja. Kiparji Mateo Inurria, Julio Antonio in Emilio de Madariaga, ki so v drugem desetletju 20. stoletja prišli v Madrid, so pri svojem delu izhajali iz simbolizma in klasicizma. Josep Clara in Enric Casanovas sta delovala v ideološkem in ustvarjalnem okviru katalonskega noucentisma. Ta je s svojo estetiko zaznamoval tudi predstavljena dela kiparjev, povezanih s Parizom, kot so Julio González, Pablo Gargallo in Manolo Hugué. Približno v tretjem desetletju 20. stoletja se je pojavil novi realizem, na katerega sta oblikovno vplivala art déco in neokubizem. To usmeritev izpričujejo dela umetnikov, kakršna sta Daniel González ali Mateo Hernández, ki sta delovala v Parizu in katerih opus je zaznamovan z zelo osebnim pečatom, v bolj ekspresionističnem duhu pa tudi dela Victoria Macha in Emiliana Barrala, ki sta, enako kot Ángel Ferrant, delovala v Španiji.

Komisarka razstave
María José Salazar

Koordinator pri M.N.C.A.R.S.
Óscar Muñoz

Koordiantorka razstave v Narodni galeriji
Barbara Jaki

Oblikovanje razstave
Miljenko Licul

Uredniško vodstvo kataloga pri M.N.C.A.R.S.
María José Salazar

Uredniško vodstvo kataloga v Narodni galeriji
Barbara Jaki

Katalogizacija in dokumentacija umetniških del
Belén Galán
Carmen Fernández Aparicio