Slovenija se ob predsedovanju EU predstavlja z enim svojih največjih umetnikov, ki v strokovnih krogih širom po svetu že nekaj časa velja za izjemnega ustvarjalca.
Arhitekt Jože Plečnik (1872–1957) je poklicno pot začel v očetovi mizarski delavnici in na Dunaju končal šolo Otta Wagnerja, v katero ga je ta sprejel zaradi velike nadarjenosti, čeprav Plečnik ni imel ustrezne predizobrazbe. Po desetletju samostojnega delovanja v avstroogrski prestolnici je prevzel profesuro na praški umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni ga je prvi češkoslovaški predsednik Tomaš Garrigue Masaryk pritegnil k obnovi praškega gradu. Leta 1921 se je Plečnik vrnil v domovino, kjer je do smrti gradil in hkrati vzgojil prvo generacijo slovenskih arhitektov. Bil je globoko veren človek in do konca predan etičnemu poslanstvu svojega poklica. Bil je popolno nasprotje tipu modernega arhitekta, saj ni potoval, imel je nadvse skromne življenjske potrebe, odklanjal je honorarje za delo, ni maral pisanja o sebi, predvsem pa je dvomil v enostransko tehnično zazrtost naše civilizacije. Kljub temu je bil umetnik, ki je že deset let pred Augustom Perretom postavil eno prvih modernih železobetonskih cerkva v Evropi; tedanji avstroogrski prestolonaslednik jo je zaničljivo označil za »mešanico konjskega hleva, Venerinega templja in turške kopeli«. Bil je tudi eden tistih, ki so odločilno prispevali k razvoju dunajskega Art Nouveau. O njem je pohvalno pisal celo kritični Adolf Loos. Plečnikovi učenci so bili zaradi svoje kultivirane risbe dobrodošli pri Le Corbusieru, ki je starega mojstra imenoval »le fameux dessinateur á la main tremblante«. Plečnik je s pomočjo Semperjeve teorije o oblačenju razvil čisto oseben ustvarjalen odnos do antike. V času funkcionalizma se je ukvarjal s temeljnimi vprašanji klasične arhitekture, ne meneč se za mnenje sodobnikov. Rojstno mesto je sistematično spreminjal v prestolnico slovenskega naroda, tako da danes podobno kot o Palladijevi Vicenzi govorimo o Plečnikovi Ljubljani. Bil je mojster prefinjenega oblikovanja, ki sega vse od umetne obrti do monumentalnih stavb in urbanizma. Njegova arhitektura velja za izjemen primer kritičnega regionalizma in predstavlja eno redkih polnovrednih alternativ uniformizmu tako imenovanega mednarodnega sloga.
Tih in skromen je Plečnik z veliko retrospektivno razstavo v pariškem Centru G. Pompidou leta 1986 posmrtno doživel ponovno odkritje in veliko mednarodno priznanje. Razstavo je uredil arhitekt Boris Podrecca, ki je zasnoval tudi sedanjo bruseljsko predstavitev. Na njej je mogoče videti reprezentativen prerez skozi arhitektovo ustvarjanje, pri čemer je poudarek na njegovem oblikovanju glavnega mesta Slovenije.
Damjan Prelovšek
Organizacija razstave in založnik kataloga
Narodna galerija, zanjo Barbara Jaki
v sodelovanju z
Musées royaux des Beaux-Arts de Belgique / Koninklijke Musea voor Schone Kunsten van België, zanje Michel Draguet
Zasnova in oblikovanje razstave
Boris Podrecca, sodelavca: Jaka Napotnik in Marko Pretnar
Avtor kataloga, fotografij in strokovno svetovanje
Damjan Prelovšek
Kustodinja razstave in urednica kataloga
Mateja Krapež
Tehnična postavitev razstave
RPS d.o.o.
Oblikovanje kataloga in tiskovin
Mojca Višner
Filmi
Producent: RTV Slovenija, Izobraževalni program
Režija in montaža: Amir Muratović
Direktor fotografije in snemalec: Marko Kočevar
Filmska dokumentacija
Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije
Mojster Plečnik, 1952, režija Mirko Grobler
Arhitekt Jože Plečnik, Promocija, 1952, kamera Ivan Marinček
Orftofoto posnetki Ljubljane
Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike, DOF
Tipografija
Lucijan Bratuš
Umetnine so posodili
Arhitekturni muzej Ljubljana; Bogoslovno semenišče Ljubljana; Frančiškani Kamnik; Mestni muzej Ljubljana; Muzej krščanstva na Slovenskem; Nadškofija Ljubljana; Narodna in univerzitetna knjižnica; Ustavno sodišče Republike Slovenije; zasebniki; Župnijski urad Jarše; Župnijski urad Kostanjevica na Krki; Župnijski urad Ljubljana, Barje; Župnijski urad Ljubljana, Šiška; Župnijski urad Ljubljana, Trnovo; Župnijski urad Radovljica; Župnijski urad Stranje; Župnijski urad Škofja Loka
Razstavo je podprlo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Sponzorji razstave
Wiener Städtische zavarovalnica
Sony Slovenija