V pritličju Narodne galerije, v Galeriji Narodni dom, bo 12. februarja 2009 zvečer, natančno ob stoletnici rojstva slikarja Zorana Mušiča odprta dokumentarna razstava Španska vizija. Razstava z dokumenti, citati, avtorskimi članki in nekaj redkimi ohranjenimi deli iz obdobja potovanja v Španijo opozarja na začetek t. i. Mušičevega leta, ki ga je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Vse slovenske galerije in muzeji, ki hranijo Mušičeva dela, pripravljajo ob stoletnici serijo srečanj s slikarjevimi skicami, grafikami in slikami. Prireditve bodo tekle skozi vse leto, do jesenske retrospektive v prenovljeni Moderni galeriji.
Narodna galerija je bila z ravnateljem Janezom Zormanom že leta 1934 tista, ki je prepoznala Mušičev talent in mu, ob štipendiji mariborske občine, marca 1935 omogočila študijsko pot v Španijo. Ko se je slikar vrnil, je bil Fran Windischer, mecen in podpornik Narodne galerije, tisti, ki je odkupil sliko Kastiljska krajina in jo že leta 1936 daroval v zbirko galerije.
Dokumentarna razstava o Španiji želi poudariti do sedaj manj znano poglavje likovnega zorenja v ključnem letu po Mušičevem dokončanju študija na zagrebški akademiji in pred služenjem vojaškega roka v Bileći. Slikarjev obisk na Iberskem polotoku je znan po njegovih opisih v pismih, objavljenih v dnevniku Slovenec in v reviji Umetnost, po intervjujih in drugih pripovedih. Poznali smo tri Mušičeve kopije slavnih slik (Goya: Oblečena maja, Inkvizicija; El Greco: Vstajenje) ter nekaj ohranjenih risb. Na razstavi bosta prvič javno predstavljeni njegovi sliki Bikoborba in Procesija ter vrsta dokumentov, od rojstne knjige do slikarjevih pisem prijateljem.
Mušič je prav ob študiju Goye, El Greca, Velazqueza in španske krajine dozorel v iskanju barvnih skladnosti in v osmišljanju ožjega izbora motivov. Pomen slikarjevih španskih izkušenj in vizij je predvsem v preseganju učitelja in mentorja Ljuba Babića. Šolske akademske vplive je nadgradil in se po lastni ustvarjalni poti usmeril v kraško ali dalmatinsko krajino ter upodabljanje notranje presvetljene figure, znotraj njenega življenja, kontemplacije ali trpljenja. Postopoma je razvijal osebni likovni jezik in izrazilo, ki se ga je držal do poznih beneških let. Vzdušje španskih barv in živahnosti bo ob dokumentih, in izjemnih fotoportretih Joca Žnidaršiča, oblikovala Meta Hočevar.
Vodja projekta, kustodinja razstave in urednica tiskovin
Mateja Krapež
Avtor razstave
Gojko Zupan
Avtorica postavitve razstave
Meta Hočevar
Oblikovanje tiskovin
Peter Skalar
Umetnine in dokumente za razstavo so posodili
Moderna galerija Ljubljana; Pokrajinski arhiv Maribor; Škofija Koper; Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU; zasebni lastniki
Razstavo so podprli
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Tift d. o. o.
12. februar–8. marec 2009
Razstava je podaljšana do 19. aprila 2009.
Galerija Narodni dom
Cankarjeva 20
1000 Ljubljana