Po uspešnem gostovanju razstave Impresionizem od zore do mraka: Slovenska
umetnost 1870-1930 v Pragi in po koncu drugih predstavitev, je Novo krilo
Narodne galerije znova v celoti namenjeno pregledu slovenske likovne umetnosti
od leta 1870 dalje. Ob tej priložnosti smo v Narodni galeriji spremenili
postavitev, ki smo jo zasnovali ob otvoritvi razširjene stalne zbirke po
prenovi palače Narodnega doma januarja 2016.
Zbirka je zasnovana bolj ali manj
kronološko in obravnava umetnostnozgodovinske tematike. Tako kot prej, tudi
zdaj sledimo razvoju realizma, vzponu in izzvenevanju impresionizma, pregledu
umetnosti v času med obema vojnama in zaključimo z najpomembnejšimi predstavniki
predvojne generacije, ki je bila aktivna še po letu 1945. Nova postavitev vključuje
161 slik, 42 plastik, 20 fotografij in eno delo na papirju.
Še vedno so izpostavljena najbolj znana
dela v Narodni galeriji: Kofetarica in Avtoportret v belem Ivane Kobilca, Zamorka Antona Ažbeta, impresionistične krajine Ivana Groharja in
Matije Jame, Križanke Riharda
Jakopiča, Rdeči parazol Mateja
Sternena, Žrtve Franca Bernekerja, Lucija v starinskem oblačilu Gabrijela
Stupice. Niz monumentalnih žanrskih slik, s Poletjem Ivane Kobilca na čelu, obiskovalca popelje od plenerizma slike Pred lovom Jurija Šubica do Groharjevih Grabljic, ki predstavljajo enega od
umetnikovih prvih poskusov impresionističnega slikanja. Med slikami najdemo
tudi prvo skulpturo slovenskega umetnika, ki se je uvrstila na pariški Salon – Kozakove sanje Ivana Zajca.
Ob prenovi Narodnega doma leta 2016 je bil
naš cilj ustvariti širok pregled umetnin, ki jih hrani galerija, sedaj, po
nekaj letih in več sto tisočih obiskovalcev, pa predstavljamo bolj selektiven
nabor slik in več prostora odmerjamo kiparstvu. Ta v večji bližini z
razstavnimi stenami dodatno zaživi in stopi v bolj neposreden dialog s slikami.
Včasih gre za primerjavo umetniškega pristopa k isti vsebinski ali likovni
tematiki, kot na primer vzporejanje Trobentača Marija Preglja in Zaljubljenega Harlekina Stojana Batiča. Vidnejša je povezava med slovenskimi literati in likovnimi
umetniki. Kipu Valentina Vodnika Alojza Gangla je odmerjen samostojen manjši
prostor, Ganglova podoba Josipa Stritarja je v dvorani s slikami bratov Janeza
in Jurija Šubica, s katerima je ta pisatelj in urednik sodeloval. Kip Otona
Župančiča Franca Bernekerja stoji ob belokranjskem Kolu Matije Jame, saj sta se pesnik – po rodu iz Bele Krajine! – in
slikar družila in hodila na izlete na Ljubljansko barje. Poprsje Ivana Cankarja
Alojzija Repiča pa je postavljeno v niz Groharjevih impresionističnih krajin,
ki jih je pisatelj tako cenil.
Bolj povezano predstavljamo tudi slike
(kmečkega) žanra druge generacije realistov. Etnografsko obarvana dela Jožefa
Petkovška, Petra Žmitka in še posebej Ivane Kobilca in Ferda Vesela, ki sta si
v Münchnu delila atelje, odražajo vplive münchenskih, pariških in ruskih
mojstrov, ki so, tako kot večina evropskih umetnikov, pristen značaj svojega
naroda iskali med preprostimi ljudmi.
Zbirki se je pridružilo več slik: prisrčna
podoba skodranega dečka Ferda Vesela, Stari
šibar in Ženska z ruto Ivane
Kobilca, ki ob njeni Kofetarici razkrivata slikarkin način dela, Sejalec in simbolistične podobe žensk v gajih Riharda Jakopiča. Nekaj del je
izposojenih iz zbirk zasebnih lastnikov ali društev, iz fonda Muzeja in galerij
mesta Ljubljana in iz Moderne galerije, na primer Črednik Ivana Groharja.
Novost je tudi izbor fotografij, ki so jih
posneli likovni umetniki, hranjenih v galerijskih in zasebnih zbirkah. Ferdo
Vesel, Ivana Kobilca in Matej Sternen so zastopani s fotografskimi študijami,
ki so jim služile pri slikanju, in s fotografijami aktov, ki jih lažje dojemamo
kot neodvisna dela. Avgust Berthold je predstavljen s pregledom
impresionističnih kompozicij. Med posnetki najdemo Kobilčino študijo za sliko Poletje in Bertholdovega Sejalca, ki ga je uporabil Ivan Grohar
za svoje platno. Vse fotografije so reprodukcije izvirnih posnetkov ali razvite
iz negativov, ki jih zaradi strogih konservatorsko-restavratorskih zahtev ne
smemo dolgoročno razstavljati.