Muzej
za umetnost in obrt je bil ustanovljen leta 1880 na pobudo Društva umetnosti in
njegovega tedanjega predsednika Izidorja Kršnjavija. Strategija delovanja
Muzeja je bila usmerjena v varovanje tradicionalnih dragocenosti ljudske obrti
in v spodbujanje in razvijanje meščanske kulture v tem obdobju. Leta 1882 je
bila ob Muzeju ustanovljena še Obrtna šola, danes Šola za uporabno umetnost in
oblikovanje. Vse od ustanovitve do danes med temeljne naloge Muzeja sodita tudi
umetniško izobraževanje javnosti in varovanje dediščine.
Poslopje
Muzeja za umetnost in obrt, ena izmed identitetno ključnih zgradb zagrebškega
Donjega grada, je zaradi poškodb, nastalih v potresu leta 2020, trenutno zaprto
za javnost. Prenovo muzejske stavbe spremljajo priprave na novo stalno razstavo
po sodobnih muzeoloških standardih. Razstavna dejavnost Muzeja je še vedno zelo
intenzivna, vendar je usmerjena na gostovanja v drugih prostorih. Razstava Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt,
Zagreb. Slikarstvo, kiparstvo in grafika v Narodni galeriji v Ljubljani
je plod dolgoletnega sodelovanja obeh muzejskih institucij.
Na
razstavi predstavljena umetniška dela poudarjajo in potrjujejo raznolikost
termina stari mojstri ter razkrivajo bogastvo in kompleksnost nastajanja
umetniških zbirk Muzeja za umetnost in obrt. Predstavljena so dela znanih
avtorjev, njihovih delavnic in sledilcev v obdobju od druge polovice 14.
stoletja do 18. stoletja. Slikarska
zbirka
Muzeja za
umetnost in obrt je zastopana z izborom devetnajstih umetnin reprezentativnih
italijanskih in severnjaških starih mojstrov in
njihovih delavnic, npr. Andrea Schiavoneja, Jana Victorsa, Leandra Bassana,
Francesca Caira ali sledilcev Paola Veneziana, Guida Renija in Balthasarja van
den Bosscheja.
Izbor
iz kiparske zbirke se nanaša na mojstre, ki so pomembni za subalpsko tradicijo
lesenega polikromiranega kiparstva. Njihova dela so bila prvotno del opreme
oltarnih enot v sakralnih stavbah na območju južne Tirolske, Zgornje Avstrije,
Bavarske, Štajerske in Hrvaške ter opozarjajo na umetniške dosežke pod
pokroviteljstvom cerkvenih naročnikov v okolju, ki je cenilo uveljavljene
umetniške modele, tradicijo in grafične predloge, zelo pogosto pa tudi strogo
kodificirane ikonografske vzorce. Petnajst plastik iz kiparske zbirke Muzeja za umetnost in obrt iz obdobja od 15.
do konca 18. stoletja predstavlja dejavnost starih mojstrov, kot so štajerski
mojster Hans von Judenburg, bavarski mojster Hans Degler in še posebej pomembni
štajerski baročni mojstri, kot so Vid (Veit) Königer iz Gradca, Jožef Holzinger
z delavnico iz Maribora in Ferdinand Gallo, dejaven v Celju, ter za zagrebško
okolje pomembna dela kiparjev Johannesa Komersteinerja, Claudiusa Kautza in
Josipa Stallmayerja.
Zbirka grafike
Muzeja za umetnost in obrt sodi med najbolj cenjene zakladnice, ki hranijo
grafično produkcijo evropskega kulturnega kroga. Na razstavi jo zastopajo dela
hrvaških, italijanskih, francoskih, nizozemskih in nemških umetnikov. Izbranih
enajst grafik prikazuje razlike v grafični tehniki, izvedbi in umetniški
interpretaciji posameznih tem v južnem oziroma italijanskem in severnem grafičnem
ustvarjanju. Pri tem ni tako pomembno, ali so njihovi avtorji osebno gravirali
ali pa so bila njihova dela predloge za nadaljnje grafično delo.
Grafična zbirka Muzeja za umetnost in obrt je predstavljena
s pomembnimi deli starih mojstrov, datiranimi v razponu od 16. in do konca 18.
stoletja. Med izbranimi deli so grafični prevodi del Julija Klovića,
Michelangela Buonarrotija in Petra Paula Rubensa ter izvirne jedkanice Jacquesa
Callota, Giuseppeja Vasija in drugih pomembnih grafikov, ki predstavljajo
svojevrstno panoramo izjemnih dosežkov evropske grafike.
Avtorice
razstave
Antonia Došen, Jasmina Fučkan, Marijana Paula Ferenčić
Koordinatorki projekta
Mateja Breščak, Marijana Paula Ferenčić
Restavratorsko-konservatorska
priprava del za razstavo
Ksenija Pintar, Jasminka
Podgorski, Muzej za umetnost in obrt, Zagreb
Pavao
Lerotić, Hrvaški restavratorski zavod
Jelena Piasevoli Mikac, Velimir Mikac, Martina Petriček, KUSTODA d. o. o.
Postavitev
razstave in oblikovanje tiskovin
Bojan Lazarević, Agora Proars
Projekt so podprli
19. september 2024–9. februar 2025
Narodna
galerija
Prešernova
24
1000
Ljubljana