Leta 1986 je Narodna galerija od Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije prevzela skrb za Vladno umetnostno zbirko, ki obsega prek tisoč tristo umetnin. Hranjene so v protokolarnih objektih, na ministrstvih in v vladnih uradih, del pa jih je vključenih tudi v stalno zbirko Narodne galerije. Zbirka je izredno bogata in raznolika. Njeno jedro je zasnoval ban Marko Natlačen leta 1938, ko so v banski palači slovesno predstavili pridobljene umetnine. V zbirki prevladujejo slikarska in grafična dela, obsega pa tudi kiparske stvaritve sedemintridesetih avtorjev iz različnih obdobij, od sedemnajstega stoletja vse do abstrakcije v šestdesetih letih preteklega stoletja. Večina kiparskih del je nastala v časovnem razponu od tridesetih do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Kljub plodovitemu kiparskemu ustvarjanju v času nastajanja zbirke pa pomeni kiparski delež v njej samo petnajst odstotkov celote. Večino kiparskih nalog širokega spektra so namreč usmerjala naročila vsebinsko zgovornih javnih spomenikov, kiparstvo pa je tudi tehnično zahtevnejše in dražje od slikarstva. Pridobivanje umetnin za obsežno Vladno umetnostno zbirko je z željo po okrasitvi prostorov potekalo priložnostno, brez uravnoteženega pregleda in zasnove, zato je njena sestava zelo heterogena. Kiparski del zbirke predstavljamo s sedeminštiridesetimi plastikami triindvajsetih avtorjev; izbrane so po estetskih, slogovnih in kvalitetnih kriterijih.
Kiparstvo pred drugo svetovno vojno je nadaljevalo tradicijo na Dunaju šolanih kiparjev in je bilo vezano na skromna naročila male plastike. Vojna je pretrgala razvoj in od predvojnih klasicistično zasnovanih plastik je kiparstvo v zgodnjih štiridesetih letih ohranilo jasne volumne in čvrste oblike. Vojna je omejila spremljanje zunanjih vplivov in kiparsko dejavnost nasploh, po njej pa se je kiparstvo začelo intenzivno obnavljati na slogovnih dosežkih predvojnega. Spremenjeni družbeni odnosi in ideološka kulturna politika v letih graditve nove domovine so vlogo kiparja postavili na drugačne temelje.
Leta 1945 je bila ustanovljena Akademija upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Prvi akademski učitelji, kiparji Boris Kalin, Frančišek Smerdu, Zdenko Kalin, Peter Loboda in Karel Putrih, so študente slogovno usmerjali v realistično kiparstvo, kajti realistična tradicija je bila priznana v boju za novo, revolucionarno vsebino. Povojna doba je bila ugodna za razvoj monumentalne plastike na prostem in z njo je kipar postal soustvarjalec družbenega preroda v duhu dela in obnove. Spomeniki narodnoosvobodilnega boja so izražali ideologijo nove socialistične družbe in tako se je do leta 1953 preoblikovala podoba likovne umetnosti. V spomeniškem kiparstvu so bili poleg Lojzeta Dolinarja akademski profesorji najmočnejši predstavniki, mlajši diplomanti so se uveljavili ob koncu petdesetih let. Generacija šestega desetletja, ki jo najvidneje zastopajo Jakob Savinšek, Stojan Batič, Drago Tršar in Janez Boljka, je prispevala k novi preobrazbi razvoja slovenskega kiparstva.
Razstava Umetnost za nove dni. Kipi iz Vladne umetnostne zbirke predstavlja izbor del iz raznovrstne in neuravnotežene celote, hkrati pa nam omogoča vpogled v vsebinsko izrazno kiparsko snovanje avtorjev, kot so Jakob Savinšek, Zdenko Kalin, Boris Kalin, Karel Putrih, Stojan Batič, Tone Lapajne, Ivan Štrekelj, Janez Pirnat, Drago Tršar, Lojze Dolinar, Janez Lenassi, Frančišek Smerdu, France Kralj, Ivan Napotnik, Janez Boljka, Aladar Zahariaš, Grga Antunac, Vanja Radauš, Frano Kršinić, France Gorše, Alojzij Kogovšek, Milan Vojsk, Vladimir Štoviček in drugi.
Virtualna panorama
Avtorica razstave
Mateja Breščak
Oblikovanje razstave in tiskovin
Ranko Novak
Konservatorsko-restavratorska priprava kipov
Martina Vuga
Projekt je podprlo
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Uradna penina na odprtjih razstav
Radgonske gorice d.d.
19. marec – 21. junij 2015
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana