Razstava, namenjena počastitvi 300-letnega jubileja ljubljanske stolne cerkve, kaže portretne upodobitve pastirjev ljubljanske škofije od njene ustanovitve do današnjih dni. Eksponati, izbrani po kulturnozgodovinskih in umetnostnih kriterijih, izhajajo iz različnih fondov, jedro razstave pa sta zbirka oljnih portretov iz ljubljanske škofijske palače in po njej posneta Jakčeva risana galerija škofov. Od štiriintridesetih škofov, kolikor jih je doslej sedelo na ljubljanski katedri, petih doslej ni bilo mogoče identificirati niti na originalnih niti na kakšnih sekundarnih upodobitvah, zato so Glušič, Radlič, Leslie, Petazzi in Kavčič predstavljeni le z grbi, medtem ko ilustrira Seebacha samo freska iz 19. stoletja. Številni portreti so bili doslej neprepoznani ali ne prav prepoznani, ob razstavi pa se je marsikateri problem identifikacije razrešil.
Najstarejše upodobitve škofov so se nam ohranile na nagrobnikih oz. epitafih. Ravbar si je dal nagrobnik izklesati še za življenja, Kacijanarjev je nastal kmalu po njegovi smrti, Lambergu in Textorju pa ju je postavil šele Hren. Tavčarjevo podobo poznamo le po grafiki, prav tako Scarlichijevo in podobo Karla Janeza Herbersteina, pri drugih so grafični portreti pomembna spremljava in dopolnilo oljnim slikam. Izmed ohranjenih originalnih portretov v olju so najstarejši Hrenovi, nato pa segajo od Buchheima dalje z že omenjenimi »prekinitvami« do našega časa. V nekaterih obdobjih se podobe precej pomnože, opazno zlasti od Brigida dalje, a to ne velja za vse škofe. Neenotna je tudi kvaliteta del, saj nihajo od odličnih suvereno naslikanih podob do povprečnih izdelkov. Starejša dela so pretežno še vedno anonimna, ustvarjalci od 19. stoletja dalje pa so povečini znani. Med njimi srečamo Mihaela Stroja, Frana Sterleta, Mateja Sternena, Karlo Bulovec Mrak, Božidarja Jakca, Slavka Pengova, Lojzeta in Tomaža Perka, Jožeta Krambergerja, Irino Rahovsky Kralj, Sama Kralja in Nikolaja Mašukova. Z osnutki portretnih glav ljubljanskih škofov 20. stoletja se na razstavi posebej predstavlja kipar Mirsad Begić.
Portreti škofov so večinoma uradnega značaja, drže se standardnih vzorcev, le tu in tam prestopijo meje formalnosti. Upodobljenci večidel pozirajo v kornem oblačilu, tj. oblečeni v talar, roket in moceto, nekateri so ogrnjeni tudi z vlečko (cappa magna). Preprostejša in v novejšem času na portretih vse pogostejša je uradna dignitarna obleka, tj. talar, ki ima lahko kratko ogrinjalo (jurisdikcijo) ali pa je brez njega. Talar večkrat dopolnjuje tudi vijolični plašč (ferraiuolo). Liturgična oblačila na portretih so redka, vežejo se predvsem na nagrobnike in po njihovem vzoru nastale posthumne upodobitve škofov.
Poleg oblačil zaznamujejo škofe tudi njihove insignije: naprsni križ t. i. pektorale (na enojni ali dvojni verižici, na traku ali vrvici), pontifikalni prstan (na prstancu desnice), mitra in pastorale. Škofovska kapa in palica, ki sodita med liturgično opravo, na upodobitvah po navadi ostaja na nivoju atributa.
Ana Lavrič
Nosilci razstavnega projekta
Narodna galerija
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU
Nadškofija Ljubljana
Narodni muzej Slovenije
Zasnova razstave
Ana Lavrič
Avtorji razstave
Ana Lavrič, Marja Lorenčak, Ferdinand Šerbelj
Izbor gradiva
Ana Lavrič, Ferdinand Šerbelj, Jure Volčjak, France Dolinar, Blaž Resman in avtorji kataložnih enot
Znanstveni katalog: Upodobitev ljubljanskih škofov
Ana Lavrič (glavna urednica), Marja Lorenčak, Blaž Resman, Ferdinand Šerbelj
Vodnik po razstavi (povzet po znanstvenem katalogu)
Ana Lavrič (glavna urednica), Marja Lorenčak, Barbara Jaki
Oblikovanje
jzs, Julija Zornik Strle
Okvir d.o.o.
Umetnine so posodili
Arhiv Republike Slovenije
Bischöfliches Mensalgut Schloss Seggau
Cistercijanska opatija Stična
Frančiškanski samostan Brezje
Mestni muzej Ljubljana
Muzej krščanstva na Slovenskem
Nadškofija Ljubljana
Nadškofija Maribor
Nadškofijski arhiv Ljubljana
Narodna galerija
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Narodni muzej Slovenije
Pokrajinski muzej Maribor
Pokrajinski muzej Ptuj
Provincialat lazaristov
Semeniška knjižnica, Ljubljana
Stolni župnijski urad sv. Nikolaja
Škofija Novo mesto
zasebniki iz Slovenije in Avstrije
Zavod sv. Stanislava, Ljubljana Šentvid
Župnijski urad Begunje
Župnijski urad Breznica na Gorenjskem
Tehnična organizacija
Narodna galerija
Izvedbo projekta so omogočili
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Narodna galerija
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU
Javna agencija za raziskovanje RS
Nadškofija Ljubljana
Sponzorji
Strle svetila
Klet Bistrica
19. junij–14. oktober 2007
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana