Zoran Mušič (Bukovica, 1909 –
Benetke, 2005) je prvi modernistični slovenski umetnik, ki se je uveljavil tudi
na Zahodu.
Kot slikarski, grafični in risarski
mojster je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom.
Slikal je predvsem krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in
konjičke, drevesa, vedute Benetk, dvojne portrete z ženo Ido in pretresljive
starostne avtoportrete. Motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške
prizore. Svetovno prepoznavnost je dosegel s ciklom Nismo poslednji, v
katerem je prek svoje lastne izkušnje podoživel prizore iz koncentracijskega taborišča
Dachau.
Na ogled je edina pregledna stalna
razstava del Zorana Mušiča, ki jo je velikodušno omogočila družina umetnikovega
brata. Večina razstavljenih umetnin je namreč del umetniške zbirke Ljubana,
Milade in Vande Mušič, kot donacija ali posoja Narodni galeriji. V zbirki so
dela iz obdobja od leta 1935, naslikana kmalu po dokončani zagrebški akademiji,
pa do leta 1999, ko je ustvaril še zadnje serije.
Stalno razstavo Zorana Mušiča smo v prenovljenih prostorih
Narodnega doma prvič postavili maja leta 2016, in tokrat obiskovalcem
predstavljamo že osmi izbor umetnin. Ob otvoritvi smo napovedali, da se bo
izbor zaradi občutljivosti umetnin na papirju menjali na nekaj mesecev. Tako
poskušamo na svetlobo občutljive risbe in grafike, ki so pomemben del umetnikovega
ustvarjalnega opusa, obvarovati pred škodljivim predolgim razstavljanjem in v
nacionalni zbirki nepoškodovane ohraniti tudi za poznejše rodove. Poleg
hranjenja in ohranjana dediščine Zorana Mušiča je naša naloga tudi, da to
zbirko dopolnjujemo, nadgrajujemo, proučujemo in predstavljamo javnosti.
Umetnine iz zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič smo tako
posodili tudi na pomembne mednarodne predstavitve ustvarjalnega opusa Zorana
Mušiča; v Muzej Leopold na Dunaju in
Galerijo sodobne umetnosti v italijanski Tržič (Monfalcone). Nacionalno
zbirko in stalno postavitev pa dopolnjujemo z izposojenimi, podarjenimi ali
kupljenimi umetninami Zorana Mušiča.
V novi postavitvi stalne razstave Zorana Mušiča je na ogled 45
umetnin. Prvič smo javnosti predstavili večji izbor olj in akrilov na platno,
ki smo se jih delno izposodili iz zasebnih in javnih zbirk v Sloveniji. Akvarelov,
grafik in risb je v tokratnem izboru manj, le deset.
Tudi nova postavitev sledi kronologiji in ciklom znotraj
Mušičevega ustvarjalnega opusa, s poudarkom na tistih, ki so znotraj zbirke
bolj povedni.
Razstavljeni so zgodnji mediteranski motivi, ki so slikarja
navdihovali od Dalmacije do Benetk, in njegovo ustvarjalno pot vodili v
pomembno obdobje konjičkov. V tokratnem izboru je večji poudarek na razvoju
sienskega ciklusa in rastlinskih motivov. Slednje je v slikarskem razvoju
pretkano razvijal do znamenitega cikla Nismo poslednji. Izstopajo tudi
starostnih avtoportreti in beneške krajine in vedute.