Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Mojster Bolfgang

(ok. 1450−1465)

Jezusovo rojstvo (Marija časti dete)
1453, tempera, platno, 185 x 145 cm

NG S 1620, Narodna galerija, Ljubljana

Stensko sliko, ki predstavlja le polovico nekdanjega prizora z Jezusovim rojstvom, in situ najdemo na vzhodni steni severne stranske ladje crngrobske romarske cerkve.



Na levi v ospredju na pručki sedi sv. Jožef; kuha močnik, ki mu zaradi nepazljivosti kipi, saj ne pazi na jed, temveč svojo pozornost usmerja na Marijo, ki kleči in moli k detetu. V ozadju sta še vol in osel v staji iz tesanih tramov. Ob zgornjem desnem robu poškodovanega slikarskega polja vidimo še del angela z odprto pesmarico v rokah.



Ista roka je v Crngrobu naslikala še Poklon kraljev in vrsto svetniških podob, med katerimi je dopasna podoba sv. Volbenka – pod njim je napisno polje, ki sporoča letnico zaključka poslikave (1453) in slikarjevo ime (Bolfgangus). Freskant je te pomembne podatke zapisal pod podobo svojega patrona. 

Delo mojstra Bolfganga predstavlja v poznogotskem stenskem slikarstvu na Slovenskem enega izmed kvalitetnih vrhov. Mojster je s svojega prvega študijskega potovanja v Gornje Porenje okoli
1450 v naš prostor prinesel vrsto slogovnih, simbolnih in formalnih novosti, ki odsevajo tudi v crngrobskem Jezusovem rojstvu: med prve sodita smisel za realizem in še posebej za težnost
draperije, drugo predstavlja predstavlja Jožef – Jezusov krušni oče kot nutritor domini, v tretjo skupino novosti pa sodi Marijina drža ter modno in elegantno oblikovana draperija – oboje povzeto po grafičnih predlogah Mojstra E. S., nastalih med 1440 in 1450.




Crngrob, romarska cerkev Marijinega oznanjenja



Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.