Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

Marx Reichlich - 1200–1600

(okolica Brixna, ok. 1460 − Salzburg, po 1520)

Najpomembnejši tirolski slikar iz nasledstva Michaela Pacherja. Rodil se je okoli leta 1460 v okolici Brixna, verjetno v Neustiftu (Novacella), prvič pa se omenja 1494 v knjigi salzburških meščanov. V Salzburgu je verjetno sodeloval z Michaelom Pacherjem, ki je 1484 prejel naročilo za nov veliki oltar tamkajšnje Marijine, danes frančiškanske cerkve. Po Pacherjevi smrti 1498 se je Reichlich osamosvojil in kljub salzburškemu meščanstvu ohranjal stike z ožjo domovino. Leta 1489 je naslikal tablo Poklon sv. treh kraljev za samostan Wilten (Innsbruck, Museum Ferdinandeum), ki kaže stilno navezanost na Friedricha Pacherja. Leta 1499 sta nastali neohranjeni tabli za štajerski samostan St. Lambrecht in Sv. Ana Samotretja za brixenškega kanonika Christopha von Thurn (Brixen, Diözesanmuseum). Po naročilu Floriana Waldufa je po letu 1500 ustvaril Marijin oltar za župnijsko cerkev v Hallu, 1506 pa za Neustift oltar sv. Štefana in sv. Jakoba (München, Alte Pinakothek in Neustift). Leta 1508 mu je cesar Maksimilijan zaupal obnovo stenskih slik na gradu Runkelstein. Z letom 1511 je datiran Marijin oltar za Neustift (München, Alte Pinakothek). Med nedatiranimi deli omenimo table v dunajski Österreichische Galerie. Leta 1520 je bil Reichlich najbrž že mrtev, kajti oltar za Heiligenblut, ki ga je prevzel v delo, je dokončal neki "Wolfgang Maller". Starejša Reichlichova dela kažejo na šolo Friedricha Pacherja, nato pa se je podredil stilni smeri Michaela Pacherja. V marsičem se kaže tudi sorodnost s slikami Mojstra iz Uttenheima. Prevzel je italijanske stilne pobude - v kompoziciji in štafažnih figurah od Vittoreja Carpaccia, v perspektivnih rešitvah od mantegnovske smeri in vse kaže, da se je seznanil celo s slikarstvom umbrijskega kroga. Deloval je tudi kot portretist. Navadno se je podpisoval s kraticama M. R.

Lit.: Nicolo Rasmo, Triptih Marxa Reichlicha v Narodni galeriji v Ljubljani, ZUZ, n. v. III, 1955, str. 246-251; Elfriede Baum: Katalog des Museums mittelalterlicher österreichischer Kunst, Wien-München 1971, str.123-124; Lukas Madesbacher: Marx Reichlich und der Meister des Angrerbildnisses, Innsbruck 1994 [disertacija, tipkopis].
Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.