Poslikava pripada trikotnemu obočnemu polju kratkega gotskega prezbiterija, ki je rebrasto obokan. Celotno polje prekriva umetelno skombinirana mesnata vegetacija, med katero prevladuje akant. Na enem od njegovih zavihanih listov je monohromno naslikan moški obraz z izrazitimi gubami ob očeh in rahlo priprtim levim očesom; po vsej verjetnosti imamo opraviti s skrito slikarjevo lastno podobo – z avtoportretom.
Prezbiterij in slavoločna stena sta bila poslikana po ikonografski shemi t. i. kranjskega prezbiterija, ki je bila v osrednjem slovenskem prostoru značilna za čas od okoli 1420 do približno 1535/1540. Janez Ljubljanski, avtor listne maske na Kamnem vrhu, ni bil domačin, temveč je bil po poreklu s Koroške. Ok. 1440 je v naš prostor prišel verjetno s posredovanjem vetrinjskega opata Oswalda Gradenegga ter se je na južni strani Karavank hitro prilagodil zahtevam in pričakovanjem naročnikov. Ne dolgo po prihodu je postal tudi ljubljanski meščan.
Stenske slikarije na Kamnem vrhu, datirane 1459, so zadnje znano delo Janeza Ljubljanskega. Tako po slogovni kot tudi po tehnološki izvedbi freske izdajajo spretno roko slikarja, ki je skozi ves svoj opus ostajal zvest formalnim značilnostim poznega internacionalnega mehkega sloga; naslikane figure na Kamnem vrhu pa se od predhodnih rahlo razlikujejo po nekoliko izrazitejši karakterizaciji obrazov.
Kamni vrh pri Ambrusu, podružnična cerkev sv.
Petra