Figura verjetno izvira iz Dravske doline in naj bi bila prvotno namenjena leta 1252 ustanovljenemu samostanu dominikank v Marenberku (Radlje). Že pred drugo svetovno vojno jo je odkupil lastnik zbirke na gradu Strmol.
Marija sedi v strogo simetrični drži in preprosto profiliranem in na zadnji strani izdolbenem nizkem prestolu. Celotna kompozicija, ki je koncipirana za pogled od spodaj, je močno okrnjena, saj manjka figura otroka, ki je prvotno kraljeval na Marijini levi nogi. Sorazmerno majhna Marijina skulptura je bila verjetno namenjena osrednji oltarni skrinji v kateri zasebnih ali samostanskih kapel. Figura je oblečena v spodnje oblačilo z izrezom v obliki črke V, ki se gladko prilega ljubkim prsim, v pasu pa je tesno oprijeto. Sistem gub na draperiji je pri naborkih še nalomljeno nazobčan, ko se draperija razvije v tančico, pa je že modeliran v mehkih formah.
Zdi se, da je sedeča Marija iz slovenskega dela Dravske doline znotraj alpskega kiparstva poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja slogovno povsem osamljena. Tako ni mogoče ugotoviti nobenih konkretnih povezav s starejšimi štajerskimi kamnitimi skulpturami v timpanonu cerkve nemškega viteškega reda v Gradcu (ok. 1283−1293) ali pa v koru ž. c. v Predingu (ok. 1290−1300). Tudi večina alpskih Marij iz lesa, ki jih po navadi omenjamo v tej zvezi npr. Marija iz Freistadta, danes v württemberškem Deželnem muzeju v Stuttgartu (ok. 1280) ali Marija v samostanu St. Lambrecht (ok. 1300), je za nas zanimiva le tipološko in nam pomaga figuro datirati ok. leta 1300.
V razvojnem kontekstu Marija na prestolu z gradu Strmol zaznamuje prehod od zobčastega sloga k t. i. dolce stil nuovo. Sodi med najzgodnejše primere prenosa s francosko umetnostjo inspiriranega ideala gotske figure vzdolž evropskih trgovskih poti, ki so vodile proti vzhodu. V figuraliki vzhodnoalpskih dežel pa omenjeni kipec predstavlja pomemben vezni člen na prehodu iz zgodnje v visoko gotiko.
Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995