Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Stoječa Marija z Detetom
(ok. 1505), lipov les (polihromiran), 93,5 x 37 x 20,5 cm

NG P 611, Narodna galerija, Ljubljana

Na Marijini levici sedi razgaljen otrok, ki z ročicama sega proti Zemljini krogli, ki jo mati drži v desnici. Njuna pozornost, tako pogled kot v psihološkem smislu, je usmerjena na atribut; milina Marijinega obraza in rahel nagib glave pa še dodatno dokazujeta ponotranjenje simbolnega pomena atributa. 

Božja mati je odeta v modro, pod prsmi prepasano spodnje oblačilo, ki se spušča v slapu žarkasto razporejenih gub. V nasprotju s spodnjim oblačilom, ki je podrejeno zakonu težnosti, je vrhnje nagubano nelogično in se spogleduje z estetiziranjem sloga vdolbenih gub. Posebno pozornost vzbuja umetelno, školjkasto oblikovani zaključek trakaste draperije umazano bele barve, okrašene z rdečimi in črnimi črtami, ki se prek Marijine desnice spušča proti tlom in v svoji pojavnosti združuje prvine južne renesanse in manieristične podonavske šole. 

Marija z Jezusom iz Trboj predstavlja kvalitetni vrh skupine plastik s podobnimi formalnimi značilnostmi, še posebej pri oblikovanju obraznih tipov (izbuljene oči, nelepi nosovi, mesnate ustnice) in nelogično oblikovanih vrhnjih oblačil v slogu vdolbenih gub. Lesene kipe mojstra, ki je dobil zasilno ime po plastiki iz Trboj in ki naj bi imel delavnico v Ljubljani, najdemo na več lokacijah na Gorenjskem (Bistrica pri Tržiču, Bled, Gosteče, Jesenice, Srednja vas pri Šenčurju, Suha pri Predosljah, Zakal pri Kamniku), na južnem robu ljubljanskega Barja (Matena vas pri Igu, Visoko pod Kureščkom) in v Goriških Brdih (Kojsko).



Provenienca: Trboje pri Kranju


Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.