Natančna provenienca kipa ni znana. Površina kaže sledi prvotne polihromacije, atribut je izgubljen. Kip je rezbarila roka, ki je posegla po novih slogovnih vzorih sredine 15. stoletja. Ti so se iz Nizozemske razširjali prek nemških dežel in so predvsem s pomočjo grafičnih listov segali tudi v odmaknjene kraje. Novosti se kažejo v razmerju med telesom in oblačilom, v trikotniško zalomljenih gubah in novem obraznem tipu. Kip sv. Barbare v Narodni galeriji predstavlja nove pobude na začetni stopnji razvoja.
Obraz svetnice ni več poudarjeno dekliški in lep, marveč kaže realistične poteze, četudi jih še zakriva tradicija naivnih obrazov mehkega sloga. Dvojni podbradek in širok vrat izdajata mojstra, ki se je že oplajal pri Hansu Multscherju in njegovih posnemovalcih. Shema gub plašča in spodnjega dela obleke prav tako sledi novim pobudam: gube so globoke in se zalamljajo v vse smeri, a še vedno potekajo logično. Vozlišče zalomov je lokalno še omejeno na osrednji del plašča nad koleni in predele okrog podlahti. Konservativni duh kaže tudi S-linija telesa, ki je danes poudarjena zaradi izgubljenega stolpa.
Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995