Menu Shopping cart
Vaša košarica je prazna
Podprite nas
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL
Stalna zbirka

1200–1600

Sv. Barbara (iz Leš pri Prevaljah)
med 1450 in 1460, lipov les, 128 x 39 x 25 cm

NG P 25, Narodna galerija, Ljubljana
Natančna provenienca kipa ni znana. Površina kaže sledi prvotne polihromacije, atribut je izgubljen. Kip je rezbarila roka, ki je posegla po novih slogovnih vzorih sredine 15. stoletja. Ti so se iz Nizozemske razširjali prek nemških dežel in so predvsem s pomočjo grafičnih listov segali tudi v odmaknjene kraje. Novosti se kažejo v razmerju med telesom in oblačilom, v trikotniško zalomljenih gubah in novem obraznem tipu. Kip sv. Barbare v Narodni galeriji predstavlja nove pobude na začetni stopnji razvoja. 
Obraz svetnice ni več poudarjeno dekliški in lep, marveč kaže realistične poteze, četudi jih še zakriva tradicija naivnih obrazov mehkega sloga. Dvojni podbradek in širok vrat izdajata mojstra, ki se je že oplajal pri Hansu Multscherju in njegovih posnemovalcih. Shema gub plašča in spodnjega dela obleke prav tako sledi novim pobudam: gube so globoke in se zalamljajo v vse smeri, a še vedno potekajo logično. Vozlišče zalomov je lokalno še omejeno na osrednji del plašča nad koleni in predele okrog podlahti. Konservativni duh kaže tudi S-linija telesa, ki je danes poudarjena zaradi izgubljenega stolpa. 

Literatura: Gotika v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1995



Od visokega srednjega veka do renesanse

V visokem srednjem veku je prevladovala nabožna umetnost, ki se je po slovenskem ozemlju širila iz prvih samostanskih ustanov in nato iz pomembnejših regijskih mest, zlasti iz Gorice, Beljaka in Ljubljane. Gotska umetnost je vztrajala še po nastopu renesanse, v 16. stoletju pa je umetniška dejavnost skoraj presahnila zaradi turških vpadov, zaradi kmečkih uporov in zaradi protestantizma, ki ni bil naklonjen likovni umetnosti.

V gotskem slikarstvu pripada vodilno mesto freskam. V zbirki jih predstavljamo z nekaj izvirnimi fragmenti in s kopijami, ki nam približajo najpogostejše motive, sv. Krištofa, sv. Jurija, pohod in poklon sv. Treh kraljev, in zanimivosti, kakor sta sveta nedelja in mrtvaški ples. Ob mnogih zasilno poimenovanih mojstrih poznamo tudi imena s prepoznavnimi opusi, kakor so Janez Aquila, Janez Ljubljanski, Mojster Bolfgang. Njihova ustvarjalnost je bila vpeta v sočasno umetnostno snovanje subalpskega prostora, kjer so se od nekdaj prepletali slogovni vplivi severnih in južnih dežel.

Številne srednjeveške kiparske delavnice so z reliefi in s kipi skrbele za oltarno opremo. Križani, Marija z detetom in pietà sodijo med značilne nabožne motive. Najzgodnejše kiparske stvaritve preveva še romansko občutenje, glavnino del pa slogovno določa gotika, ki je ponekod na Kranjskem, na Štajerskem in na Koroškem izzvenevala še v 16. stoletju. Vrhunec gotskega kiparstva pri nas pomenijo umetnine ptujskogorske kiparske delavnice, ki jo v naši zbirki zastopata Lepa Madona in Pietà iz Podsrede.

Med izredno kvalitetna dela poznogotskega baroka sodijo Marija z detetom, Katarina in Magdalena iz Avč in izjemno ekspresivno razpelo iz Dramelj. Renesančno kiparstvo je predstavljeno z odlitkoma nagrobnika drugega ljubljanskega škofa Krištofa Ravbarja in reliefov Andrejevega oltarja iz Gornjega Gradu, delo Ožbalta Kittla.