Svetnik je upodobljen sede, pred njim pa je prijazna košuta, ki ga je hranila s svojim mlekom, ko se je umaknil v samoto. Tilen je odet v meniško kuto in se s hvaležnostjo ozira na prijazno žival, svoj atribut.
Figuralna skupina deluje tektonsko, draperija, še zaznamovana z grafizmi, pa že napoveduje poznogotski baročni izraz. To in mestoma nakazane vdolbene gube napeljujejo na misel, da je na rezbarjev slogovni izraz vplivalo tudi poznavanje del Beljaške rezbarske delavnice.
Svetnik s košuto prihaja izpod dleta Mojstra Trbojske Madone, čigar dela izvirajo iz različnih krajev Gorenjske, posamezna pa tudi z južnega roba ljubljanskega Barja in goriških Brd. Zanj so tipični žanrsko zaznamovani izrazi obrazov z nekoliko izbuljenimi očmi in sočnimi ustnicami. Obstaja teza, da je bil sedež delavnice, ki je delovala v zadnjem desetletju 15. stoletja in do približno 1515, v Ljubljani.
Provenienca:
Bled, stara župnijska cerkev sv. Martina